Torek, 24. 6. 2025, 16.05
3 ure, 12 minut
Kovač: Obstajajo kraji, kjer je voda dražja od bencina #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
V minulih dneh smo bili priča odmevnemu primeru, ki je sprožil vprašanja o načinih pritiskanja na vlado in o razumevanju družbene odgovornosti. Družba Petrol, ki je za torek sprva napovedala enourno zaprtje vseh svojih črpalk zunaj avtocest – a ukrep tik pred začetkom preklicala –, je s svojo potezo želela opozoriti na posledice regulacije cen goriv in visokih trošarin. V razpravo se je vključila tudi Nika Kovač, ki je v viralnem videu opozorila na paradoks, da je v določenih Petrolovih prodajalnah voda dražja od bencina, ob tem pa spomnila, da je podjetje lani ustvarilo skoraj 146 milijonov evrov dobička – kar po njenem mnenju dodatno krepi dvom v iskrenost takšnih protestov.
Čeprav sta tako zdravniški sindikat Fides kot energetska družba Petrol poudarjala, da ju k dejanjem vodi skrb za vzdržnost sistema – zdravstvenega oziroma energetskega – je bilo iz javnega odziva mogoče zaznati precejšnjo mero zadržanosti. V obeh primerih se je postavilo vprašanje, ali gre za upravičeno opozarjanje na sistemske izzive ali predvsem za zaščito obstoječih privilegijev.
V luči nedavnih odzivov se v javnosti vse pogosteje pojavljajo pričakovanja, da bi Petrol svojo zavezanost družbeni odgovornosti lahko ponovno izkazal tudi z obnovitvijo financiranja športnih, kulturnih in humanitarnih projektov – vsaj v obsegu, kot smo mu bili priča doslej. Glede na rekordne poslovne rezultate bi bil takšen korak verjetno razumljen kot logično nadaljevanje vloge podjetja, ki deluje tudi v širšem javnem interesu.
Petrol je z napovedjo protestnega zaprtja svojih črpalk želel opozoriti na finančne posledice regulacije cen goriv in visokih trošarin. Čeprav so sprva sporočili, da bodo prodajna mesta zunaj avtocest med 12. in 13. uro zaprta, so ukrep nekaj minut pred napovedanim začetkom preklicali. V praksi je zaprto ostalo le nekaj manjših črpalk na podeželju, kjer ljudje pogosto nimajo druge izbire.
Vzporedno z dogajanjem je opozorilno noto podala tudi Nika Kovač, vodja Inštituta 8. marec. V svojem video nagovoru je opozorila na ceno osnovne dobrine – vode – v Petrolovih poslovalnicah ob avtocestah: "Ali bi mi verjeli, da obstajajo mesta, kjer boste za liter vode plačali več kot za liter bencina?"
Po njenih besedah gre za prodajna mesta, kjer si ljudje pogosto ne morejo izbrati alternativ – to so edine odprte točke ob nedeljah in v času daljših voženj. Zato Petrol lahko oblikuje višje cene, ker ve, da bodo ljudje tam prisiljeni kupovati: "Petrol prodaja vodo izjemno drago. Zato, ker si to lahko privošči." Kovač pri tem opozori na širši družbeni kontekst: "Voda bi morala biti dostopna vsem."
Ob tem poudari, da je Petrol lani ustvaril skoraj 146 milijonov evrov dobička, kar je pomemben podatek v času, ko se družba sooča z vprašanji solidarnosti in dostopnosti osnovnih virov.
Vlada ostaja trdna, javnost presoja
Tako v primeru Fidesa kot Petrola je vlada Roberta Goloba vztrajala pri svojem stališču. Ob tem poudarja, da si prizadeva za enotno in uravnoteženo obravnavo vseh deležnikov – tako v javnem sektorju kot v gospodarstvu. Vzporedno pa je vse bolj jasno tudi sporočilo javnosti: pričakovanja so visoka – ne le glede pravic, temveč tudi glede odgovornega ravnanja vseh, ki nastopajo v imenu svojih interesov.
