Sreda, 5. 1. 2022, 22.35
2 leti, 3 mesece
Masleševa diploma in Florjančičev odziv: sodni svet zaseda za zaprtimi vrati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,14
37
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v odzivu na stališče sodnega sveta med drugim zapisal, da so podatki o izobrazbi sodnikov, torej tudi o Masleševi diplomi, zaupne narave.
Sodni svet bo danes obravnaval pojasnilo predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča glede izobrazbe vrhovnega sodnika Branka Masleše in groženj novinarjem s tožbami. Na vprašanje, ali se lahko seje udeležimo tudi novinarji, so nam s sodnega sveta odgovorili, da so seje sodnega sveta praviloma zaprte za javnost, "kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na seji".
Po objavi članka so nam s sodnega sveta sporočili, "da je 10. seja Sodnega sveta, ki bi se morala opraviti danes, zaradi poslabšanja epidemioloških razmer preložena na 13. 1. 2022 in bo potekala videokonferenčno, kar je objavljeno tudi na spletni strani Sodnega sveta".
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič se je na stališče sodnega sveta o neprimernosti komuniciranja vrhovnega sodišča glede diplome vrhovnega sodnika Branka Masleše odzval z izgovorom, da je bila na Twitterju objavljena izjava Masleše, "kar zaradi omejenosti števila znakov pri sporočanju na družbenem omrežju morebiti ni bilo dovolj razvidno", pri čemer ni omenil, da se je vrhovno sodišče po elektronski pošti, kjer ni omejitve znakov, enako odzvalo na vprašanja našega spletnega portala.
Vprašanje obstoja diplom sodnikov je, upoštevajoč zakonsko predpisan postopek izvolitve, v katerem se presoja izpolnjevanje pogojev za zasedbo sodniškega mesta, odveč. Vrhovni sodnik bo glede zapisanih neresnic vložil tožbo. Znesek odškodnine bo nakazal v dobrodelne namene.
— Vrhovno sodišče Republike Slovenije (@vrhovno) December 6, 2021
Na naše vprašanje, kako s tega vidika komentirajo Florjančičev odziv, so nam na sodnem svetu pojasnili, da se bodo po seznanitvi na današnji seji člani sodnega sveta odločili, ali bodo v zvezi s tem sprejeli morebitno stališče. Dodali so, da so seje sodnega sveta skladno s poslovnikom praviloma zaprte za javnost, kar izključuje tudi morebitno navzočnost novinarjev na seji.
Kot smo že poročali na Siol.net, je član sodnega sveta tudi Emil Zakonjšek, sicer odvetnik Branka Masleše. Sodeloval je tudi na seji sodnega sveta, na kateri so razpravljali o odzivu vrhovnega sodišča na novinarska vprašanja o diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše.
"Po seznanitvi z medijskimi objavami s področja pravosodja je sodni svet sklenil, da je potreben zgolj odziv na novinarsko vprašanje o objavi prek računa Vrhovnega sodišča RS na Twitterju z dne 6. 12. 2021, kar je obravnaval pri točki 15. i dnevnega reda in v tej zvezi sprejel sklep, s katerim ste seznanjeni in o katerem ste na Siol.net že poročali. O preverjanju izobrazbe vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše sodni svet na deveti seji ni razpravljal, zato tudi niso nastopile okoliščine, ki bi vzbujale dvom o morebitni nepristranskosti člana in narekovale podajo predloga za izločitev," so nam sporočili s sodnega sveta.
Ključna vprašanja, na katera še vedno ni odgovora
Medtem javnost še vedno ni dobila odgovorov na naslednja vprašanja glede Masleševe izobrazbe:
- Zakaj na diplomi vrhovnega sodnika Branka Masleše, ki jo je objavilo vrhovno sodišče, ni nobenega pečata?
- Katere obveznosti je moral gospod Masleša izpolniti, da se mu je priznal pravosodni izpit?
- Ali je del teh obveznosti opravil tudi v okviru služenja vojaškega roka? Če da, katere?
Zakon iz SRS določal dve leti pripravništva
Spletni portal prava.si je medtem objavil zakon iz nekdanje Socialistične republike Slovenije, v katerem je zapisano, da smejo pravosodni izpit opravljati tisti, ki so kot diplomirani pravniki najmanj dve leti opravljali pravniško delo pri sodišču.
Masleša je namreč pravosodni izpit, enako kot diplomo, opravil v Sarajevu, in sicer manj kot leto dni po koncu študija.
Ima težave s pravosodnim izpitom še ena sodnica?
Medtem pa je Nova24TV objavila, da se pojavljajo tudi dvomi o pravosodnem izpitu višje sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani Jaše Jasminke Trklja. Na omenjenem sodišču so nam pojasnili, da je višja sodnica Jasminka Jaša Trklja leta 1987 v Sarajevu v takratni SFRJ opravila pravniški državni izpit, takrat imenovan pravosodni izpit. Sodnica je sodniško funkcijo v Republiki Sloveniji po njihovih besedah nastopila leta 2006 na Okrožnem sodišču v Ljubljani.
"Glede vprašanja veljavnosti pravosodnega izpita in zakonodaje v zvezi s pravniškim državnim izpitom predlagamo, da se za pojasnila obrnete na pristojno Ministrstvo za pravosodje RS in na Sodni svet RS kot glavnega kadrovika v sodstvu. V skladu z Zakonom o sodniški službi posamezno sodišče ne vodi postopkov za izvolitev oziroma imenovanje sodnikov. Vašo zahtevo za posredovanje dokumenta, konkretneje potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu sodnice Jasminke Jaše Trklja, bomo obravnavali skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ)," so dodali na okrožnem sodišču.
Kakšna je razlika med Brankom Maslešo in Jašo Jasminko Trklja?
Primer sodnice Jaše Jasminke Trklja se razlikuje od primera Branka Masleše v tem, da je Masleša postal sodnik v isti državi, v kateri je opravil pravosodni izpit, torej v SFRJ, sodnica Jaša Jasminka Trklja, pa je pravosodni izpit opravila v eni državi, torej SFRJ, sodnica pa je postala 19 let kasneje v eni drugi državi, in sicer Sloveniji.
Sodba: Pravosodni izpit, opravljen po predpisih druge republike SFRJ, ni veljaven
Iz spodnje sodbe vrhovnega sodišča iz leta 2020 namreč med drugim izhaja, da zakon o pravniškem državnem izpitu ne določa, da se priznajo v tujini opravljeni izpiti oziroma izpiti, opravljeni v eni od drugih republik nekdanje SFRJ. Kot še piše v sodbi, je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ.
"po pregledu razpoložljive dokumentacije iz arhiva sporočamo, da je Sodni svet na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani na 39. seji 7. 9. 2006 Državnemu zboru predlagal v izvolitev kandidatko Jasminko Jašo Trklja. Kot izhaja iz odločbe št. 1/06-37 z dne 7. 9. 2006 je Sodni svet tedaj ugotovil, da je kandidatka Jasminka Jaša Trklja pravniški državni izpit opravila 10. 3. 1987.
Z odločbo št. 2/06-1269 z dne 26. 10. 2006 je nadalje Sodni svet ugotovil, da je bila Jasminka Jaša Trklja 29. 9. 2006 izvoljena v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Ljubljani in da je z dnem 10. 10. 2006 prisegla pred predsednikom Državnega zbora in s tem dnem nastopila sodniško službo, ter sodnico uvrstil v ustrezen plačni razred.
Glede na navedeno je Sodni svet v predmetnem izbirnem postopku zavzel stališče, da je kandidatka Jasminka Jaša Trklja izpolnjevala vse pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo, kot jih je določal tedaj veljavni Zakon o sodniški službi (ZSS), torej je izpolnjevala tudi splošni pogoj, da je opravila pravniški državni izpit."
Kaj vse se še dogaja na Pogačnikovem sodišču?
Več o dogajanju na okrožnem sodišču, ki ga vodi predsednik Marjan Pogačnik, lahko preberete tukaj:
37