Torek, 14. 10. 2025, 18.21
3 ure, 47 minut
Sodniki proti reformi: napovedujejo ji ustavno presojo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Reforma sodne zakonodaje dviga veliko prahu med sodniki.
V Sodnem svetu z zaskrbljenostjo spremljajo postopek obravnave t. i. sodniškega trojčka. Kot opozarjajo, je ta nepregleden, strokovno neustrezen in nevaren za pravno državo, v sprejetih dopolnilih pa vidijo neposredni poseg zakonodajne oblasti v delovanje sveta. Če bo reforma sprejeta, napovedujejo, da jo bodo poslali v ustavno presojo.
V Sodnem svetu menijo, da številna sprejeta dopolnila na zakonodajni sveženj za reformo pravosodja jemljejo pristojnosti Sodnemu svetu ter zmanjšujejo njegovo avtonomijo in neodvisnost. Odbor DZ za pravosodje je na tridnevni seji prejšnji teden namreč obravnaval predlog t. i. reforme sodniške zakonodaje, torej predloge novih zakonov o sodiščih in sodnikih ter predlog novele zakona o sodnem svetu, h katerim je bilo tudi med sejo vloženo večje število dopolnil.
Sprejeta dopolnila k predlogu novele zakona o Sodnem svetu in predlogu zakona o sodnikih pomenijo neposreden poseg zakonodajne oblasti v delovanje Sodnega sveta. Ta je po ustavi samostojen in neodvisen organ, pristojen za kadrovska vprašanja v sodstvu, so člani Sodnega sveta opozorili na današnji novinarski konferenci.
Član Sodnega sveta Andrej Ekart zaznava nenaklonjenost predlagateljev zakonskih sprememb.
Ugotavljajo tudi, da gre pri sprejetih dopolnilih za skupek zakonskih sprememb "v smeri nenaklonjenosti oziroma nastrojenosti do Sodnega sveta", je opozoril član Andrej Ekart.
Proti ukinitvi okrajnih sodišč
Zakonodajni sveženj za prenovo pravosodja med drugim predvideva ukinitev okrajnih sodišč in uvedbo enovitega sodnika na prvi stopnji. Sodni svet uvedbo enovitega sodnika prve stopnje podpira, ne podpira pa ukinitve okrajnih sodišč, kot to predvideva predlog zakon o sodiščih, je poudaril Ekart. Predlagano preoblikovanje v zunanje oddelke okrožnih sodišč bi brez jasne določitve krajevnih in stvarnih pristojnosti namreč pomenilo nepredvidljivost in zmanjšanje pravne varnosti za stranke postopkov, opozarjajo.
Sodni svet zato poziva vlado k ponovnemu premisleku o nadaljnji obravnavi celotnega zakonodajnega paketa in da zagotovi, da bodo vse rešitve sprejete na podlagi strokovnega soglasja ob spoštovanju ustavnega reda in evropskih priporočil.
Če bodo predlagane spremembe sprejete tako, kot so načrtovane zdaj, pa ne izključujejo, da bodo zakonodajni sveženj za reformo pravosodja izpodbijali na ustavnem sodišču.
Predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah pravi, da bodo sporna dopolnila izpodbijali na ustavnem sodišču.
"Edina možnost, ki jo imamo, če ostanejo ta dopolnila, je odhod na ustavno sodišče in izpodbijanje ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem," je danes poudarila predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Poslanka Svobode: Nad odločitvami Sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo
"Sodni svet se očitno krčevito upira zakonskim določbam, ki bi mu predpisovale izbiro najkakovostnejših kandidatov v postopkih za sodniške funkcije," meni Poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je izjavo Sodnega sveta, da so sprejeta dopolnila na t. i. sodniški trojček neposredni udar zakonodajne oblasti na Sodni svet, označila za nedopustno, saj da gre za uskladitev zakona o Sodnem svetu z evropskimi standardi in merili. "Nad odločitvami Sodnega sveta pač ne sme biti zgolj modro nebo," je dodala.
"Sodni svet se očitno krčevito upira zakonskim določbam, ki bi mu predpisovale izbiro najkakovostnejših kandidatov v postopkih za sodniške funkcije," je zapisala Grgurevič, sicer predsednica odbora DZ za pravosodje. Dodala je, da nihče ne posega v njihovo ustavno pravico do kadrovika v sodstvu. "To je nesmisel in zavajanje javnosti, kar je za organ s takšnimi pooblastili ter močjo izjemno skrb vzbujajoče," je zapisala v odzivu za STA.
V poslanski skupini Svoboda s svojimi dopolnili k zakonskemu predlogu "zagotavljamo, da bodo postopki izbire, ocenjevanja in napredovanja sodnikov potekali na način, ki bo transparenten, dokumentiran in utemeljen na dokazih ter podvržen sodni presoji". "Naš cilj je okrepiti integriteto, odgovornost in zaupanje javnosti v sodni sistem ter zagotoviti, da bodo sodniške funkcije zasedali najstrokovnejši kadri," je zapisala.
Usklajevanje zakonodajnih rešitev sicer poteka med ministrstvom za pravosodje in Sodnim svetom. Postopek sprejemanja pravosodne zakonodaje pa v DZ po njenem mnenju poteka "popolnoma transparentno, v skladu z ustavnimi načeli in javnim postopkom".
Slovensko sodniško društvo je opozorilo na nevključenost pri oblikovanju končnih rešitev sodniške zakonodaje, o katerih odloča DZ. Menijo, da iz predlaganih sprememb ni mogoče razbrati končne mreže sodišč. Če bo DZ sprejel zakonodajo, ki lahko pomeni poseg v sodniško neodvisnost, bo društvo razpravljalo o vložitvi pobude za oceno ustavnosti.
Slovensko sodniško društvo je v sporočilu za javnost tudi zapisalo, da je treba nasloviti ustavnopravni položaj sodnikov tudi z vidika zakonske ureditve pokojninskega statusa in dodatkov, ki so vezani na specifiko opravljanja sodniške funkcije.
Posvarili so, da so pretekle nepremišljene reforme pri preoblikovanju sodniške zakonodaje vplivale na sistemske težave pri zagotavljanju sojenja v razumnem roku zaradi neoptimalne reorganizacije. "Ne želimo si, da bi se preteklost ponovila," so zapisali.
Menijo, da so določene predlagane rešitve brez ustreznih predhodnih analiz v medsebojnem nasprotju in nedorečene. Še posebej nasprotujejo predlogom zakonov v delih, ki lahko pomenijo poseg v sodniško neodvisnost. "Ocenjujemo, da je še čas, da se v skupni razpravi in dialogu najde ustavnoskladne rešitve," so navedli. Pri tem so dodali, da si želijo učinkovitega in neodvisnega sodstva.
O tem, da so bili pri sprejemanju končnih rešitev prezrti, bodo sicer obvestili evropsko in mednarodno združenje sodnikov.
