Janez Janša
Ponedeljek, 29. 3. 2021, 22.00
2 leti
Poštenost sojenja
Pogačnik s prestavitvijo sodnice ustavil preiskovanje Jankovića
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,12
48
Predsednik sodišča nima pravne podlage za odvzem spisa ali poseg v njegovo sojenje, sodnik se je takšni nezakoniti ustni odredbi dolžan upreti. Nepremakljivost sodnikov je del sodniške neodvisnosti, varovane s 125. členom ustave. Tako ostro je šefa ljubljanskega sodišča Marjana Pogačnika kritiziral sodni svet, ker je Pogačnik konec oktobra lani onemogočil sojenje sodnici Ani Testen z nenadno prerazporeditvijo v Kamnik in odvzemom večine sodnih spisov.
Zdaj se je pokazalo, kakšni so konkretni rezultati posega v sodniško neodvisnost Marjana Pogačnika, ki ga je sodni svet ocenil kot kršitev zakona in ustave. Ustavljena je bila preiskava nenavadnega poslovanja Damjana Jankovića, sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
Po neuradnih informacijah s sodišča je zunajobravnavni senat, v katerem je kot poročevalka sodelovala Testenova, 9. 10. 2020 kot neutemeljeno že zavrnil pritožbo Jankovićevega zagovornika in bi se morala nadaljevati preiskava zaradi kaznivega dejanja davčne zatajitve, ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Nanašala se je na zapletene transakcije, ki so presegale milijon evrov. Odločitev je bila v senatu že sprejeta, sklep pa še ni bil napisan, ker je sodnica Ana Testen zbolela.
Po tem pa jo je predsednik sodišča Pogačnik 22. 10. 2020 kazensko prerazporedil na okrajno sodišče v Kamnik in ji odvzel večino primerov in spisov. Primera Janković ji ni odvzel takoj, je pa to dodatno storil čez čas in zadevo Janković predal poročevalki sodnici Urški Zorko. Spremenjeni senat, v katerem ni več Testenove, pa je zadnje tedne sprejel diametralno nasprotno odločitev.
Ugodili so pritožbi zagovornika sina ljubljanskega župana Zorana Jankovića Damjana Jankovića in ustavili preiskavo, je neuradno mogoče slišati s sodišča.
Ko je zunajobravnavni senat odločil, je poslal sodni spis nazaj preiskovalni sodnici in zaradi menjav je bil v njem sklep novega senata z zapisnikom, v spisu pa je ostal tudi zapisnik prejšnjega senata, ki pa je bil za obratno odločitev. Ker dva različna zapisnika dveh senatov ne moreta biti v spisu, naj bi preiskovalna sodnica Tanja Tošič Benigar, tako je slišati, izločila iz spisa prvi zapisnik, v katerem je bila obrazložena argumentacija zavrnitve Jankovićeve pritožbe v zadevi z opravilno številko 59093/2018.
Sodišče smo prosili, ali nam lahko pojasni, ali so te neuradne informacije točne, in nam posreduje lanski zapisnik o posvetu senata, v katerem je bila Testenova, in obraten sklep, ki naj bi bil sprejet ta mesec po njeni zamenjavi.
Javnost ima pravico vedeti, ali poteka sojenje sinu pomembnega politika na pošten način.
Na odziv sodišča še čakamo.
Po neuradnih informacijah ima zaradi odvzema primerov Testenovi Pogačnik precej težav, ker so mu na višjih ravneh te odločitve v letnem razporedu, s katerimi je opravil prerazporeditve, že razveljavili. Vse primere, gre za več kot sto, bi moral Testenovi vrniti. V vseh teh primerih je kršeno načelo zakonitega sodnika in s tem poštenega sojenja, če ne sodi že določen sodnik.
Župana Jankovića osebno je posredovanje tega sodišča, ki pa je obveljalo za pravilno, v preteklosti že rešilo težav, ko je preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič, nekdanja žena pravosodnega ministra Aleša Zalarja (LDS), odločila, da morajo tožilci uničiti za Jankovića neprijetne posnetke telefonskih dogovarjanj, in to tudi pogovorov s farmacevtko Katarino o zaposlitvi in intimnostih. Uničenje je Kocijančičeva zahtevala, ker tožilka Blanka Žgajner po dveh letih, odkar so nastali posnetki pogovorov, še ni sprožila kazenskega postopka. Do takrat sodniki in tožilci niso ravnali na tak način.
Predsednik sodišča vrhovni sodnik Pogačnik v karieri ni brez povezav s politiko. Pred dvema desetletjema je imel nekaj časa zamrznjen sodniški mandat, ker je kot funkcionar delal na vrhu kriminalistične službe, ko je bil minister Mirko Bandelj (LDS). Bil je tudi funkcionar pravosodnega ministrstva.
Dogajanje na sodišču novinarji težko preverjamo, ker sodišča s sklicevanjem na varstvo zasebnosti novinarjem onemogočajo dostop do podatkov o svojem delu. Informacije novinarji pridobimo posredno, denimo od strank v sporu, ki pa niso zanesljiv vir, uradno pa na sodiščih še do sodb ne moremo priti, čeprav bi morale biti po ustavi tudi javno razglašene.
Kako onemogočajo celo dostop do pravnomočnih sodb, kaže primer Alija Safinija, ta je bil večkrat obsojen že pred tem, ko je takoj po prihodu iz zapora posilil dve dekleti, ki ju je srečal na Metelkovi. Celo podatek o tem, katera sodišča vse so ga v preteklosti že obsodila, so mi na Pogačnikovem sodišču, ko sem preverjal preteklo dogajanje, prikrili in vztrajali, da je zasebna stvar, kdo sodi. Sodišču pa je pri tem, da je to, kdo sodi, zasebna stvar, pritrdila celo informacijska pooblaščenka.
Več o nenavadnih zapletih in prikrivanjih javnosti, tudi Safiniju je v preteklosti sodila sodnica Kocijančičeva, si lahko preberete tukaj: Norčevanje iz pravice javnosti do obveščenosti ob posilstvu dveh študentk.
Da se pri določanju sodnikov Marjanu Pogačniku dogajajo nenavadne stvari, pa kaže ob primeru prerazporeditve sodnice Testenove tudi spor pri določanju senata, ki bi moral odločati o pritožbi odvetnika Janeza Janše, Francija Matoza, na tožilske obtožbe, kjer so se tudi zgodile nenavadne zamenjave sodnikov, ki sprožajo pomisleke o poštenosti sojenja in montiranju rezultatov.
48