SiolNET. Novice Slovenija
8,42

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Sodišča ne sodijo javno

Prelesnikova: Ne smete vedeti, katero sodišče vse je že sodilo posiljevalcu z Metelkove

8,42

termometer

Posilstvo
Foto: Shutterstock

Sodišče mora zaradi varovanja zasebnosti migranta iz Maroka javnosti prikriti, katero sodišče je Alija Safinija obsodilo na pogojno kazen že pred obsodbo na zaporno kazen zaradi nasilnega ropa dveh žensk in še preden je bil lani osumljen posilstva dveh študentk z Metelkove, me je obvestila informacijska pooblaščenka. Da bodo prikrili ime sodišča, ki je Safinija že prej obsodilo, je odločilo okrožno sodišče v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik. Od sodišča je informacijska pooblaščenka najprej zahtevala, da o tem znova premislijo. A so tam vztrajali. Informacijska pooblaščenka pa jim je na koncu pritrdila, da sta ime sodišča, ki sodi, in vsebina sodbe zasebna stvar sodišča in migranta, tako pa nista namenjeni javnosti.

Pogačnikovo sodišče je, ko sem od njih zahteval podatke, zakaj so novembra 2018 že obsodili leto pozneje osumljenega še dveh posilstev na Metelkovi, poskušalo javnosti najprej v celoti prikriti, da bi sploh sodili temu migrantu. Kako mu je ime, v medijih takrat še nismo vedeli in o imenu nihče ni poročal. O poskusu posilstev je novembra 2019 prvi poročal Dnevnik, kjer so zapisali tudi, da je posilstev osumljen migrant, ki je ravno prišel iz zapora. 

slovenska policija Novice 38-letni Maročan v desetih dneh spolno napadel dve Ljubljančanki #video

Sodišče v Ljubljani, ki običajno sodi v takšnih primerih in takšnim prestopnikom, sem zaradi tega prosil za sodbo osumljenemu posilstev, zaradi katere je bil v zaporu.

Sodišče ne more najti lastne sodbe posiljevalcu

A so me v celoti in povsem zavrnili z razlago, da javnost nima pravice vedeti niti tega, ali so temu migrantu sploh kdaj sodili. Še manj pa, kako je obsojenemu ime, ker je to zasebna stvar obsojenih in sodišča. Pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja, institucijo vodi Mojca Prelesnik, je sodišču, ko sem se pritožil, pritrdila z razlago, da sodbe brez imena ali opravilne številke sodišče niti ne more najti v svojem računalniškem sistemu.

To je bila neresnica. Da sodbe ne bi zmoglo najti, je bilo celo precej žaljivo do sodišča. Kako pa potem sodijo, če še tega ne vedo, da so osumljenega posilstev leto prej že obsodili na dve leti zapora, iz katerega je po letu ravno prišel?

Mojca Prelesnik Foto: STA

Več o tem lahko preberete v članku, ki je nastal po tej nenavadni oceni informacijske pooblaščenke, da sodišče ne more najti lastnih sodb osumljenemu dveh posilstev.  

Po odločitvi sodišča, da ne bodo nič pojasnjevali, sem od sodnikov okrožnega sodišča, ki so bili ogorčeni zaradi prikrivanja pomembnih podatkov javnosti, neuradno izvedel, da je osumljenega Alija Safinija leto pred posilstvi na dve leti zapora  obsodila sodnica Mojca Kocijančič, nekdanja žena pravosodnega ministra Aleša Zalarja (LDS).

Na posnetku sta nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer in mož sodnice Kocijančičeve, pravosodni minister v času LDS (in tudi sodnik) Aleš Zalar:

Zvonko Fišer Aleš Zalar Foto: STA

Neuradno pridobljeni podatki o sojenju Safiniju so dodatno pokazali, da je bilo sodbo na sodišču mogoče najti.

Že prej je tepel ženske

Ko sem podatke od sodišča zahteval še drugič, tokrat z navedbo imena Safini in sodnice, ki je sodila, so si na sodišču premislili. A so mi sodno odločitev poslali v večjem delu cenzurirano. Manjkale so cele strani. Vsebina razkritega pa je bila, da je med poskusom ropa ta migrant iz Maroka že prej tepel ženske. Dve. Eno mu je uspelo oropati. Prva mu je kljub udarcema v obraz zbežala. Drugo je udaril tako močno, da je padla po tleh, in uspelo mu je ukrasti torbico s telefonom, dokumenti, manjšo vsoto denarja.

Iz necenzuriranega dela sodbe je bilo razvidno še, da je bil pred temi ropi žensk pogojno tudi že obsojen. Sodišče je iz sodbe, ko jo je večino počrnilo, prečrtalo podatke, na katerem sodišču in za kakšno kaznivo dejanje je bil Safini že prej pogojno obsojen. S sodišča so pojasnili, da morajo ime sodišča, ki mu je sodilo že prej, in vsebino sodbe prikriti, ker morajo varovati osebne podatke. 

In to bolj obsežno, kot bi sicer, ker mi je že znano ime obsojenega, so zapisali.

Dokler mi to ni bilo znano, so poskušali prikriti čisto vse.

Na odločitev, da ne smemo vedeti niti imena sodišča, ki je Safinija že pogojno obsodilo (in sicer obsežno cenzuro sodbe), sem se ponovno pritožil informacijski pooblaščenki, ker so po ustavi sojenja javna in morajo biti sodbe javno razglašene in se jih torej ne sme prikrivati javnosti. Že od padca prejšnjega totalitarnega sistema velja tudi, da imajo ljudje pravico vedeti, kateri sodniki sodijo. Imen sodnikov, ki sodijo, se več ne prikriva. Imen sodišč pa se celo v času socializma ni. 

A pri nas danes se. To je pokazal razplet spora. 

Kar štirikrat obsojen že pred posilstvi

Da za ime sodišče ne smemo izvedeti, so me obvestili po pol leta sporov o tej dilemi. Informacijska pooblaščenka, ki je najprej trdila, da sodbe ni mogoče najti, mi je, ko sem se pritožil, da se imena sodišča, ki je Safinija pogojno obsodilo, tudi ne sme skrivati, najprej celo ugodila in od sodišča zahtevala ponoven premislek.

A so na sodišču vztrajali, da je ime sodišča, ki je v preteklosti Safiniju že sodilo, osebni podatek, ki mora biti javnosti prikrit, da bi zaščitili migranta.

Tako cenzurirano sodbo, v kateri je prikrito ime sodišče, ki mu je že prej sodilo, pa tudi ime obsojenega, so mi še v drugo poslali iz sodišča, ko jih je informacijska pooblaščenka pozvala, naj znova premislijo, ali morda javnost nima pravice izvedeti več:

sodba1 sodba1 sodba1

V odločbi, ki sem jo nazadnje po ponovni pritožbi dobil po več kot pol leta dopisovanj od informacijske pooblaščenke, da nimamo pravice izvedeti, kje točno je bil Safini že obsojen, piše tudi:

"Na koncu IP se pripominja, da bi kazalo, izhajajoč iz razlogov te odločbe, razmisliti o sistemski ureditvi dostopa do sodb sodišč, kar pa ni v neposredni pristojnosti ne organa in ne IP, zato je predmetna odločitev IP, kot je že bilo poudarjeno, vezana le na okoliščine konkretnega primera in se dostop do sodnih odločb v postopkih po ZDI JZ presoja in concreto, od primera do primera." 

Celotno odločbo informacijske pooblaščenke o nenavadnih zapletih in o tem, da ne smemo vedeti, katero sodišče je sodilo Safiniju, ker je to zasebna stvar, lahko preberete tukaj: odločitev informacijske pooblaščenke, da je ime sodišča zasebna stvar.

Časopis Dnevnik, ki poroča s sojenja Safiniju, to poteka za zaprtimi vrati, da bi zaščitili obe študentki, je zadnje mesece poročal, da je bil Safini v Sloveniji celo že štirikrat obsojen, na sodišču pa je Maročan zanikal, da bi eno od študentk posilil v študentski sobi na Kardeljevi ploščadi in jo tam tudi zbrcal in boksal, drugo pa prisilil k oralnemu odnosu v bližini Metelkove.

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 80
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin