Đorđević in Klakočar Zupančič sodelovanje med vejami oblastmi ocenila kot zelo dobro

Klakočar Zupančič je posebej poudarila ureditev sodniških plač, "ker si nobena demokratična in pravna država ne sme privoščiti slabo plačanih sodnikov", ter pripravo nove sodniške zakonodaje. V DZ je že na vladi potrjen sveženj sodniške zakonodaje, za katerega predsednica predvideva, da bo na seji DZ obravnavan v jeseni. Po njeni oceni gre za precejšnjo reformo delovanja sodstva, največja sprememba pa je enovit prvostopenjski sodnik.

Za konstruktivno sodelovanje pri pripravi zakonodaje se je zahvalila tako sodstvu kot ministrstvu za pravosodje. Želi si, da bi dobro sodelovanje ostalo tudi v prihodnje ter "da ne bi več prihajalo do neutemeljenega kritiziranja in žaljenja druge veje oblasti".

Glede njegove prijave na razpis na eno od prostih mest za ustavnega sodnika pa je dejal, da izziv vidi v nadaljevanju karierne poti, saj je ustavno sodišče vzporedno sodišče vrhovnemu. Sam je že dolga leta kontaktna točka programa Help pri Svetu Evrope, ki je usmerjen v izobraževanje pravnih strokovnjakov glede človekovih pravic. "Mimogrede pa se počutim v odlični fizični in psihični kondiciji in se mi zdi škoda, da bi moje znanje in izkušnje zapravljal nekje na vrtu in posedal," je še dejal. Foto: STA

Đorđević je ponosen, da so rezultati, predstavljeni v letnem poročilu, dobri in da je sodstvo na pravi poti, saj se rezultati iz leta v leto izboljšujejo. "Sodstvo uresničuje svojo ustavno vlogo, zagotavlja pravno varnost in storitve državljanom," je dejal. Pomembno je, da se vsako leto določijo prioritete, katerim sodstvo posveti posebno pozornost in da se te uspešno realizirajo, naslednje leto pa določijo nove prioritete.

Sodstvo in pravna država sta po njegovih besedah živa mehanizma, v tem duhu sledijo tudi trendu digitalizacije in uvedbi umetne inteligence ob zavedanju prednosti in pasti, ki jih prinaša.

Đorđević odnos med vejami oblasti označil za spoštljiv in konstruktiven

Odnos med vejami oblasti je označil za spoštljiv in konstruktiven. Pri prenovi sodniške zakonodaje pričakuje pozitivne učinke. Med ukrepi za večjo učinkovitost sodišč je izpostavil uvedbo enotnega sodnega okrožja in enovitega sodnika, zavzemajo se tudi za mobilnost sodnikov, ne za mobilnost spisov. V interesu strank se uvaja tudi časovne standarde in merila za kakovost dela sodišč, za katere pričakuje, da bodo uveljavljena s prihodnjim letom.

Ob tem se je Đorđević v odgovorih na novinarska vprašanja dotaknil tudi nekaterih aktualnih tem. Glede poziva Sodnega sveta, naj poda mnenje, ali so podani pogoji za razrešitev predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika zaradi očitkov glede dodeljevanja zadev, je dejal, da bo najprej preučil pravno podlago, če je izrekanje o tem sploh v pristojnosti predsednika vrhovnega sodišča, ali pa gre le za del postopka pred Sodnim svetom, odločitev pa je v pristojnosti slednjega.

Sodni svet se je seznanil z odločbo Đorđevića o začasnem suspenzu višje sodnice

Sodni svet se je na seji minuli teden seznanil tudi z odločbo Đorđevića o začasnem suspenzu višje sodnice Katarine Marolt Kuret, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih. Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa v disciplinskem postopku.

Namen suspenza je odstranitev sodnice s sodišča, je danes pojasnil Đorđević. "To pomeni, da v tem času zaradi očitkov, ki so uperjeni zoper njo, z vidika strank in sodstva ni primerno, da še naprej opravlja sodniško funkcijo, vendar to ne pomeni, da je že kriva, saj je v pristojnosti disciplinskega sodišča pri sodnem svetu, da odloči o očitani kršitvi," je dejal.

Povedal je tudi, da je sodnica vložila pritožbo zoper suspenz in tudi o tem bo odločal Sodni svet. Na vprašanje, ali lahko Sodni svet sodnici izreče trajni suspenz iz sodniške službe, pa je odgovoril, da je Sodni svet omejen s predlogom, ki ga je podal disciplinski tožilec, ki pa ni predlagal tako strogega ukrepa.

"Zdi se mi škoda, da bi svoje znanje in izkušnje zapravljal nekje na vrtu in posedal"

Glede njegove prijave na razpis na eno od prostih mest za ustavnega sodnika pa je dejal, da izziv vidi v nadaljevanju karierne poti, saj je ustavno sodišče vzporedno vrhovnemu. Sam je že dolga leta kontaktna točka programa Help pri Svetu Evrope, ki je usmerjen v izobraževanje pravnih strokovnjakov glede človekovih pravic. "Mimogrede pa se počutim v odlični fizični in psihični kondiciji in se mi zdi škoda, da bi svoje znanje in izkušnje zapravljal nekje na vrtu in posedal," je še dejal.