SiolNET. Novice Slovenija
2,94

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Odbor za finance zavrnil vsa dopolnila k predlogu rebalansa

2,94

termometer

Državni zbor, glasovanje, poslanec, poslanci
Tako SDS, NSi kot tudi SNS so na sejo prišli z več predlogi za zagotovitev dodatnega denarja za ureditev večjega števila cestnih odsekov, ki pa jih je odbor vse zavrnil. Prav tako se ni strinjal s predlogom SNS, naj Umetnostna galerija v Mariboru letos dobi milijon evrov več denarja. Foto: Ana Kovač

Odbor DZ za finance je zavrnil vseh 34 dopolnil, ki jih je k predlogu rebalansa letošnjega državnega proračuna vložila opozicija. Z njimi so poslanske skupine SNS, SDS in NSi želele znotraj nekaj več kot deset milijard evrov porabe prerazporediti 80 milijonov evrov, večinoma na področju prometne infrastrukture. Levica bo predlog rebalansa podprla, s koalicijo bodo podpisali sporazum. Opozicija do predloga rebalansa kritična.

V poslanski skupini SDS so med drugim predlagali dodelitev deset milijonov evrov za protipoplavno ureditev porečja reke Pake v občini Šoštanj, pet milijonov evrov za razvoj Haloz ter pet milijonov evrov za izvajanje podporne dejavnosti na področju dela, družine in sociale, s čimer bi se lahko izognili podražitvam oskrbnin v domovih za ostarele. Skupaj 15 milijonov evrov pa bi morali po predlogu največje opozicijske stranke nameniti za investicije v šolsko in športno infrastrukturo.

Zadostne podpore prav tako niso bila deležna dopolnila NSi, naj se za vzdrževanje objektov kulturne dediščine zagotovi dodatnih 10 milijonov evrov, po pet milijonov evrov za investicije v objekte šolske in predšolske vzgoje, 10 milijonov evrov za podporo tehnološkim razvojnim projektom, milijon evrov pa za investicije v železniško infrastrukturo. V NSi prav tako niso zadovoljni z odmerjenimi sredstvi uradu vlade za Slovence v zamejstvu, ki bi jih sami povečali za pol milijona evrov.

Tako SDS, NSi kot tudi SNS so na sejo prišli z več predlogi za zagotovitev dodatnega denarja za ureditev večjega števila cestnih odsekov, ki pa jih je odbor vse zavrnil. Prav tako se ni strinjal s predlogom SNS, naj Umetnostna galerija v Mariboru letos dobi milijon evrov več denarja.

Evri, bankovci, evro Novice Evroskupina pritrdila Evropski komisiji glede slovenskega proračuna

"S tem se bo reševal problem kadrovske problematike v zaporih in zagotovilo ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije," je pojasnil Bertoncelj. "S tem se bo reševal problem kadrovske problematike v zaporih in zagotovilo ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije," je pojasnil Bertoncelj. Foto: STA Odbor skozi novelo zakona o izvrševanju proračuna

Odbor DZ za finance je za sprejem na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2018 in 2019, ki spremlja pred tem obravnavani predlog rebalansa letošnjega proračuna. Z njo se znižuje potrebna zadolžitev države, je povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Potrebni obseg zadolžitve države v letu 2019 se v primerjavi z veljavnim zakonom znižuje za približno 1,4 milijarde evrov, je članom odbora povedal minister. Namesto za 3,26 milijarde evrov je letos za izvrševanje državnega proračuna potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov.

Pri tem se upošteva višji načrtovani presežek letošnjega proračuna v višini 193,6 milijona evrov, v letu 2018 izvršeno predfinanciranje v višini 570,5 milijona evrov ter kupnino od lanske novembrske prodaje deleža v NLB v višini 602,6 milijona evrov. Del od potrebnih 1,89 milijarde evrov je medtem država že zagotovila, saj je januarja izdala obveznico v višini 1,5 milijarde evrov.

Spreminjajo se tudi določbe glede dovoljenega števila zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov. Doslej dopustno povečanje v višini največ 0,8 odstotka se povečuje za 0,2 odstotne točke na največ en odstotek. "S tem se bo reševal problem kadrovske problematike v zaporih in zagotovilo ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije," je pojasnil Bertoncelj.

V državnem svetu predlogu novele zakona oporekajo prenizko povprečnino za občine, medtem ko člani odbora niso imeli pripomb. DZ bo novelo zakona skupaj z rebalansom na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.

"To počnemo predvsem zato, ker želimo ohraniti socialno in razvojno naravnanost politike v Sloveniji v prihodnjih letih," je pojasnil Mesec. "To počnemo predvsem zato, ker želimo ohraniti socialno in razvojno naravnanost politike v Sloveniji v prihodnjih letih," je pojasnil Mesec. Foto: STA Levica bo rebalans podprla, še prej podpis sporazuma s koalicijo

Stranka Levica bo podprla predlog rebalansa proračuna v DZ, še pred tem pa s koalicijo podpisala sporazum o sodelovanju za letos. Ta vsebuje protokol, podoben tistemu, ki so ga parafirali lani, poleg tega pa še vsebinske dogovore, je danes ob robu razprave odbora DZ o rebalansu povedal koordinator Levice Luka Mesec.

Med drugim je s koalicijo dogovorjeno, da bo Levica prevzela pobudo v politikah, ki zadevajo odpravljanje prekarnega dela ter stanovanjske politike. V sporazumu je predvidena tudi ustanovitev delovnih skupin, v katerih bo Levica z vladnimi strankami usklajevala ključne ukrepe na področju plač, davkov, pokojnin, upravljanja državnega premoženja, zdravstva in dogovora o proračunih za leti 2020 in 2021, je povedal Mesec.

Svet stranke Levica je tako v petek sklenil, da podpira tako podpis sporazuma o sodelovanju s koalicijo kot potrditev rebalansa proračuna v DZ. O zadnjem prav danes razpravlja pristojni odbor za finance, DZ pa bo razpravo o njem začel v torek. Glasovi Levice so pomembni zlasti zaradi možnosti veta državnega sveta. Če bo vložen, bo za ponovno potrditev rebalansa potrebnih najmanj 46 glasov, koalicija sama pa jih ima 43.

Levica, Maribor, granitna kocka Novice Levica: S takimi dejanji nas ni mogoče ustrahovati

Vsebinski sporazum s koalicijo bo Levica podpisala za eno leto

Na vprašanje o zavezah Levice v dogovorjenem sporazumu, na primer, da ne bodo podpirali morebitnih interpelacij, Mesec še ni želel odgovoriti. Več o sporazumu bodo razkrili prihodnji teden, ko bo tudi podpisan, je napovedal. Po njegovih navedbah imajo zagotovilo vseh predsednikov vladnih strank, da se bo podpis zgodil najpozneje pred glasovanjem DZ o rebalansu. Razprava bo glede na časovnico seje DZ v torek in verjetno še v sredo.

Vsebinski sporazum bodo podpisali za eno leto, pozneje pa ga bodo obnovili, če se bo sodelovanje z vlado v letošnjem letu izkazalo kot konstruktivno, je povedal Mesec.

Pošta Slovenije Novice Levica za nujno sejo odbora za delo o razmerah na Pošti Slovenije #video

Gre za podoben protokol kot tisti, o katerem so se dogovorili lani poleti, a so ga le parafirali. Podpisali pa ga niso zlasti zaradi kritik do nekaterih kadrovskih potez vlade, pri čemer so v Levici med drugim nasprotovali imenovanju državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Damirja Črnčca.

Danes je Mesec na vprašanje, ali jih to ne moti več, odgovoril z besedami, da so se dogovorili o novem sporazumu, ki vključuje zavezo Levice, da podpre proračun in podpiše sporazum. "Glavni vzgib za našo odločitev pa je, da je Levica garant, ki vlado vleče v levosredinsko smer. Torej imamo razvojno in socialno usmerjenost vlade," je pojasnil.

Juan Guaido Novice Levica vlado poziva, naj Guaidoja ne prizna

"Na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade se zavedamo, da je javnofinančna vzdržnost zelo pomembna kategorija," je dejala Monika Gregorčič. "Na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade se zavedamo, da je javnofinančna vzdržnost zelo pomembna kategorija," je dejala Monika Gregorčič. Foto: STA SMC: Država troši za okoli 270 milijonov preveč

Fiskalni svet opozarja, da država troši za okoli 270 milijonov evrov preveč ter da posledično obstaja tveganje za srednjeročno vzdržnost javnih financ, je opozorila Monika Gregorčič (SMC).

"Na podlagi lastnih izkušenj z vodenjem vlade se zavedamo, da je javnofinančna vzdržnost zelo pomembna kategorija," je dejala poslanka, ki srednjeročno strukturno uravnoteženost pričakuje od proračunskih dokumentov za prihodnja leta, katerih priprave se bo morala vlada lotiti kmalu po sprejemu rebalansa.

SDS odrekel podporo

Z rebalansom, s katerim so se v začetku februarja že seznanila ostala zainteresirana delovna telesa državnega zbora, se letošnji prihodki državnega proračuna povečujejo za 6,2 odstotka na 10,35 milijarde evrov, odhodki pa za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Državna blagajna naj bi tako leto končala s 193,6 milijona evrov presežka, kar predstavlja 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda, je uvodoma članom odbora povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.

V SDS so takšnim načrtom odrekli podporo. "Predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, povečuje odhodke, ki bodo trajali v nedogled, ob tem pa ne zagotavlja zadostnih prihodkov," je opozoril Andrej Šircelj (SDS). Kritičen je bil do napovedane zvišane obdavčitve kapitala in opozoril, da obravnavani dokument ne vsebuje nobenih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali strukturni primanjkljaj.

V NSi zadržani do predloga

Ker ne prinaša strukturnih rešitev za prihodnost, na kar opozarja tudi fiskalni svet, so v NSi do predloga rebalansa zadržani. Javnofinančni odhodki se povečujejo, ni pa ukrepov, ki bi proračunu zagotavljali dolgoročne prihodke, je podobno kot Šircelj dejala Ljudmila Novak (NSi). "Dokler je gospodarska rast visoka, so prihodki res visoki, a vemo, da se gospodarstvo že ohlaja, predvsem v Nemčiji, od katere so slovenski izvozniki zelo odvisni," je pojasnila.

denarnica evri denar Novice Na seji komisije pomisleki, ali bodo ljudje kaj imeli od rebalansa

Anja Bah Žibert (SDS) je oporekala Bertoncljevim besedam, da je vlada pripravila razvojno naravnan predlog rebalansa. "Ta proračun sploh nima pravih ciljev," je dejala. Jani Ivanuša (SNS) pa pred pretiranim trošenjem posvaril z besedami, da gre pri načrtovani rasti prihodkov zgolj za oceno, medtem ko se bodo odhodki zares za toliko povečali.

"S 'šparanjem' ni razvoja," je odgovoril Jože Lenart (LMŠ). Vsa ministrstva in vsi resorji bodo dobili več, je dejal in dodal, da vlada daje jasno sporočilo, za kaj in kje se bo poraba povečala - to je za razvoj in reforme, ki so potrebne zaradi demografskih trendov. Robert Polnar (DeSUS) pa je kritike rebalansa opomnil, da je z več kot 10 milijardami evrov predvidena rekordna poraba, a tudi če bi imeli na voljo še več denarja, ne bi zadostili željam vseh.

Prednik: Rebalans vrača, kar je bilo vzeto

"Toliko denarja, kot ga imamo zdaj, nismo imel zadnjih 15, 20 let," se je strinjal Matjaž Han (SD) ter ugotovil, da gre za rezultat politik, vendar ne le te vlade, tudi prejšnjih. "Ta rebalans daje nazaj vsej del tistega, kar je bilo v preteklosti odvzeto," pa je dokument ocenil za optimalnega njegov strankarski kolega Jani Prednik (SD).

Rebalans bodo podprli tudi v SAB, saj bodo več dobili tako občine kot zaposleni v javnem sektorju in upokojenci, več denarja se namenja tudi za zdravstvo, raziskovalno dejavnost, socialo. A Slovenija že šest let beleži gospodarsko rast in krize je konec, zato se zdi Andreju Rajhu (SAB) prav, da bi sprejeli še kakšen ukrep v korist upokojencev, kot je denimo zvišanje odmernega odstotka za pokojnine.

K predlogu rebalansa je vloženih 34 dopolnil, do katerih se bo opredelil odbor za finance, v nadaljevanju seje pa bo obravnaval še predlog zakona o izvrševanju letošnjega proračuna. S tem bo vse proračunske dokumente pripravil za potrditev na plenarni seji, kar se bo predvidoma zgodilo v sredo.

evro, denar, varčevanje Novice Ali slovenski proračun zmore uvedbo žepnine za vsakega Slovenca? #Argument

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin