Sreda, 6. 2. 2019, 12.59
5 let, 2 meseca
Na seji komisije pomisleki, ali bodo ljudje kaj imeli od rebalansa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,13
1
Jazbečeva je zatrdila, da je leto 2019 leto, ko bodo tudi ljudje imeli kaj od tega. Poleg zvišanja minimalne plače in dodatka za upokojence je spomnila še na redno in izredno uskladitev pokojnin, več denarja je za zdravstvo, sproščajo se vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, povečale so se pravice s področja socialne varnosti, zvišuje se povprečnina za občine.
Komisija DZ za nadzor javnih financ se je danes kot zainteresirano delovno telo seznanila s predlogom rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga bo DZ predvidoma potrdil v začetku marca. V komisiji imajo večino poslanci opozicijskih strank, ki so spraševali, kaj bodo od povečanja porabe imeli državljani.
Predlog rebalansa je članom komisije predstavila Saša Jazbec s finančnega ministrstva, ki je povedala, da se obseg izdatkov v primerjavi z veljavnim proračunom za leto 2019, sprejetim novembra 2017, zvišuje ter tako sledi lani sprejetim novim predpisom in sklenjenim dogovorom s sindikati in občinskimi združenji. Prav tako izboljšana gospodarska rast vpliva na višje pričakovane prihodke.
"Še naprej gremo po poti javnofinančne konsolidacije," je zagotovila Jazbečeva ter poudarila, da se s predlogom rebalansa zagotavlja ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ ter skrbjo za državljane in širši razvoj države.
Jelinčič: ""Sliši se zelo lepo, upam, da bo tako tudi v resnici"
"Sliši se zelo lepo, upam, da bo tako tudi v resnici," je te podatke komentiral Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS). Bolj kritičen je bil Zvonko Černač (SDS). "Očitno nas izkušnje iz preteklosti niso naučile, da se je treba v dneh, ko sije sonce, pripravljati na dni, ko bo dež. Se zna zgoditi, da bomo takrat, ko bo začelo deževati, imeli nad sabo polomljeno marelo," je opozoril.
Številke so po Černačevih besedah na prvi pogled odlične zato, ker je gospodarska rast ustrezna in je zato več prilivov v proračun. A problem po njegovih besedah je, da rasti prihodkov enormno sledi tudi poraba. "Vse postavke razen transferjev v pokojninsko blagajno, kar je posledica višjih vplačanih prispevkov zaradi večje zaposlenosti, se povečujejo, a ni videti, kaj bodo ljudje imeli od tega," je opozoril.
Skrbi ga denimo povečanje plač javnih uslužbencev, ki bo imelo posledice v vseh naslednjih letih. Ker proračunski viri za povečanje plač očitno ne zadostujejo, smo priča podražitvam vrtcev, domov za ostarele, premij za dodatno zdravstveno zavarovanje, je naštel. "Skratka, ljudem v času debelih krav povečujemo obremenitve," je bil kritičen.
"Vlada ne bo dopustila stavkovnega vala"
Vlada se je odločila, da stavkovnega vala ne bo dopustila, je Jazbečeva pojasnila zvišanje plač javnih uslužbencev. "Vlada je izbrala gotovost, ne rumenih jopičev," je dejala. Ker sredstva za delovanje javnih služb v večji meri zagotavlja država, je vlada zagotovila več denarja za plače, a ker določen del teh storitev plačujejo tudi uporabniki, se ji zdi logično, da se je del povišanja plač javnih uslužbencev prelil tudi nanje.
Prav tako v SDS pogrešajo davčno razbremenitev plač. Res so se zvišale minimalne plače, vendar pa so ljudje padli v višje dohodkovne razrede in od tega nimajo ničesar, je opozoril Černač. Tako zvišanje minimalne plače kot letnega dodatka za upokojence je označil za populističen ukrep.
Jazbečeva zatrdila, da bo leto 2019 boljše tudi za ljudi
Jazbečeva je zatrdila, da je leto 2019 leto, ko bodo tudi ljudje imeli kaj od tega. Poleg zvišanja minimalne plače in dodatka za upokojence je spomnila še na redno in izredno uskladitev pokojnin, več denarja je za zdravstvo, sproščajo se vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, povečale so se pravice s področja socialne varnosti, zvišuje se povprečnina za občine.
Franc Kramar (SAB) je podvomil, da so v dokumentu zajeti vsi zakonski predpisi, ki državi nalagajo finančne obveznosti do porabnikov. Kot primer je navedel zakon o Triglavskem narodnem parku, ki državo zavezuje k sofinanciranju projektov v parkovnih lokalnih skupnostih. A od leta 2010 ni bil sproščen še niti en evro s tem namenom, je opozoril.
Jožetu Lenartu (LMŠ) se zdi obravnavani dokument dobro premišljen, po besedah Roberta Polnarja (DeSUS) pa so imeli njegovi pripravljalci zelo težko nalogo. "Krčevito so morali iskati denar v okoliščinah, ko denarja za vse potrebne odhodke ni dovolj," je dejal. Izpostavil je področja, kjer se sredstva najbolj povečujejo, to pa so izobraževanje in šport, socialna varnost, pa tudi obramba in zaščita ter notranja varnost.
Parlamentarna delovna telesa so obravnavo predloga rebalansa začela v torek in jo bodo nadaljevala še v prihodnjih dneh. Nato bodo imela do 1. marca tako kot tudi poslanci in poslanske skupine čas za vlaganje dopolnil, do katerih se bo dan pozneje kot matično delovno telo za proračun opredelil odbor DZ za finance. DZ bo rebalans potrjeval na seji, ki se začne 4. marca.
1