SiolNET. Novice Slovenija
0,12

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Z rebalansom proračuna se zvišujejo tako prihodki kot odhodki

0,12

termometer

Andrej Bertoncelj
Foto: STA

Vlada je danes sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim se tako prihodki kot odhodki zvišujejo. Presežek je načrtovan v višini 0,4 odstotka BDP, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je finančni minister Andrej Bertoncelj napovedal decembra. "Ob zmanjševanju dolga ustvarjamo presežek," je dejal danes.

"Naša hiša stoji na trdnih temeljih. Proračun je socialno in družbeno usmerjen, pomislili smo tudi na ranljive skupine, hkrati pa je uravnotežen in ima presežek," je predlog rebalansa, ki naj bi ga DZ potrdil v začetku marca, na novinarski konferenci po seji vlade orisal finančni minister Andrej Bertoncelj.

Več prihodkov in več odhodkov

V državno blagajno se bo po teh načrtih letos steklo 10,35 milijarde evrov, torej 599 milijonov evrov več, kot je vlada za letos načrtovala konec leta 2017, ko je DZ potrdil letošnji proračun. Odhodke vseh proračunskih uporabnikov skupaj je vlada določila že lani decembra, in sicer se tudi ti zvišujejo. Namesto 9,70 milijarde evrov bodo znašali 10,16 milijarde evrov, torej 463 milijonov evrov več. Posledično se sredstva zvišujejo skoraj vsem proračunskim uporabnikom.

Tudi za letos načrtujejo proračunski presežek

Bertoncelj je posebej izpostavil načrtovani proračunski presežek. "Vlada nadaljuje z javnofinančno konsolidacijo in ustvarjanjem proračunskih presežkov," je dejal in spomnil, da smo po dolgih letih primanjkljajev leta 2017 prvič ustvarili minimalen presežek, bilo ga je za 0,1 odstotka BDP. S presežkom je državna blagajna končala tudi leto 2018, zdaj pa je načrtovan tudi za letos.

Marjan Šarec Novice Šarec: Vlada bo obstala le, če bomo izpeljali rebalans proračuna

"En del presežka je šel za socialne kategorije, en del je šel za pokojnine, en del pa smo dali na stran za slabe čase," je komentiral. Fiskalni svet je sicer vladi priporočil, naj se da za slabe čase na stran še več denarja, a v tem primeru bi morali po Bertoncljevih besedah krčiti sredstva za šibkejše kategorije prebivalstva. "Naš odgovor je, da bomo vse naredili za blaginjo ljudi, hkrati pa dali dovolj velik del na stran za slabe čase," je dejal o priporočilih fiskalnega sveta.

Za znanost prvič več kot 200 milijonov evrov

Poleg zagotavljanja stabilnosti javnih financ je vlada pokazala tudi skrb za državljane in širši razvoj države. To trditev je podkrepil s podatkom, da se povečujejo tako sredstva za izobraževanje in šport, kot tudi za socialno varnost in pokojninsko varstvo. "Prvič v zgodovini se bo za znanost namenilo več kot 200 milijonov evrov," je bil zadovoljen.

Bakterija Novice Za znanost in raziskovanje prvič v zgodovini več kot 200 milijonov evrov

Se pa zmanjšujejo sredstva za servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi. "Ti stroški se bodo prvič znižali na okoli 800 milijonov evrov, kar je pomemben dosežek," je dejal.

Manj denarja bo šlo za servisiranje dolga

Natančneje bo za servisiranje javnega dolga in upravljanje z denarnimi sredstvi država namenila 805,7 milijona evrov ali 31,9 milijona evrov manj kot v sprejetem proračunu. Država namreč v zadnjih letih z upravljanjem dolga znižuje stroške obresti. V primerjavi z letom 2014, ko je za obresti odštela 1,084 milijarde evrov, so ti stroški po predlogu rebalansa nižji za skoraj 300 milijonov evrov. Samo za obresti dolga bo država tako letos iz proračuna namenila 785,1 milijona evrov.

Andrej Bertoncelj Novice Finančni minister še brez soglasja Levice k osnutku rebalansa

Minister je poudaril, da je predlog rebalansa razvojno naravnan. "Naša skrb je bila tudi zagotoviti stabilno in predvidljivo poslovno okolje," je dejal. V dokument je tako vključenih precej razvojnih projektov, ki pospešujejo razvoj regij in jih povezujejo, pri čemer pa ne gre zgolj za infrastrukturne projekte.

V sporočilu po seji vlade so v vladnem uradu za komuniciranje izpostavili, da v strukturi izdatkov državnega proračuna največji delež odhodkov odpade na izobraževanje in šport, za katerega bo država po predlogu rebalansa namenila 1,80 milijarde evrov oz. 103,2 milijona evrov več kot v veljavnem proračunu. Sledi socialno varnost, za katero bo država namenila 1,18 milijarde evrov oz. 165,5 milijona evrov več kot v sprejetem proračunu.

Na proračunski transfer za pokojninsko varstvo bo odpadlo 969,85 milijona evrov ali 244,7 milijona evrov manj kot v sprejetem proračunu, kar je posledica višjih vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno zaradi dobrih gospodarskih razmer. Za politiko obrambe in zaščite ter notranjih zadev in varnosti bo šlo medtem v proračunu glede na predlog rebalansa skupaj 923,6 milijona evrov oz. 60,9 milijona evrov več kot v veljavnem proračunu.

denar, evri Foto: Reuters

Največjo rast izdatkov v predlogu rebalansa v primerjavi s sprejetim proračunom pa država po navedbah vladnega urada za komuniciranje načrtuje npr. na področjih socialne varnosti in izobraževanja ter športa, podjetništva in konkurenčnosti, kjer se izdatki povečujejo za 42,7 milijona evrov na 188,6 milijona evrov ter varovanje okolja in okoljska infrastruktura s povečanjem izdatkov za skoraj 53 milijonov evrov na 297,1 milijona evrov.

Predlog rebalansa spremlja tudi več dokumentov. Predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za 2018 in 2019 tako znižuje potrebno zadolžitev države za letos. Za izvrševanje letošnjega državnega proračuna je potrebno financiranje v višini 1,89 milijarde evrov namesto 3,26 milijarde evrov.

Pri tem se upošteva višji načrtovani presežek letošnjega proračuna v višini 193,6 milijona evrov, v letu 2018 izvršeno predfinanciranje v višini 570,5 milijona evrov ter kupnino od prodaje deleža v NLB v višini 602,6 milijona evrov. Del od potrebnih 1,89 milijarde evrov je država letos že zagotovila, saj je januarja izdala obveznico v višini 1,5 milijarde evrov.

Rebalans proračuna je sicer potreben, ker je državni proračun zaradi v lanskem letu sprejetih predpisov in sklenjenih dogovorov z reprezentativnimi združenji in sindikati, ki vplivajo na višji obseg proračunskih izdatkov, z začetkom leta 2019 postal neuravnotežen. Med drugim so se izboljšale plače javnih uslužbencev, zvišala se je povprečnina, ki so je občine od države deležne za financiranje svojih osnovnih nalog, več denarja bo tudi za pokojnine in družinske prejemke. Po drugi strani lahko vlada zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj pričakuje večje prilive.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin