Ponedeljek, 17. 8. 2026, 18.13
4 tedne, 1 dan
Nevladne in novinarske organizacije vlado pozivajo k izpolnitvi obveznosti do RTVS
Verjamejo, da lahko dolgotrajno zadrževanje sredstev oziroma ustvarjanje finančne negotovosti, kar je bila praksa tudi pretekle in drugih vlad ter je prispevalo k današnji finančni ranljivosti RTVS, deluje kot oblika ekonomskega pritiska in povzroča učinke, ki slabijo institucionalno avtonomijo ter zmožnost javnega medija za opravljanje njegovega poslanstva.
Več nevladnih in novinarskih organizacij poziva vlado, naj nemudoma izpolni finančne obveznosti do RTVS ter zagotovi pogoje za njeno stabilno in neodvisno delovanje. Prepričane so, da je treba težave RTVS reševati z reformami, ki krepijo neodvisnost, transparentnost, odgovornost do javnosti in dolgoročno vzdržnost javnega medija.
Pozivu so se pridružili Mirovni inštitut, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo novinarjev Slovenije, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Sindikat novinarjev Slovenije, Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS in Danes je nov dan. V njem so zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo ravnanja vlade, ki Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) potiskajo v likvidnostne težave in ogrožajo stabilnost njenega delovanja.
Zakon po njihovih navedbah izrecno določa, da je dolžnost ustanovitelja zagotoviti institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje RTVS. Ravnanja vlade, ki javni medij potiskajo v finančno negotovost in nezmožnost opravljanja javne službe, je zato treba presojati tudi z vidika izpolnjevanja zakonskih dolžnosti države do javnega medija, verjamejo.
Prepričani so, da lahko zadrževanje sredstev povzroča učinke, ki slabijo institucionalno avtonomijo medija
"Aktualne razmere hkrati potrjujejo, da financiranje javnega medija ni tehnično ali proračunsko vprašanje, temveč vprašanje demokracije. So tudi opozorilo, kako tvegani so modeli financiranja, ki javni medij tesno vežejo na odločitve izvršne oblasti o financiranju. Izkušnja s financiranjem Slovenske tiskovne agencije v letih 2020 in 2021, ko je tako kot zdaj vlado vodila stranka SDS, je pokazala, da zakonska obveznost države sama po sebi še ne zagotavlja pravočasnega in nemotenega financiranja," so organizacije navedle v sporočilu za javnost.
Verjamejo, da lahko dolgotrajno zadrževanje sredstev oziroma ustvarjanje finančne negotovosti, kar je bila praksa tudi preteke in drugih vlad ter je prispevalo k današnji finančni ranljivosti RTVS, deluje kot oblika ekonomskega pritiska in povzroča učinke, ki slabijo institucionalno avtonomijo ter zmožnost javnega medija za opravljanje njegovih nalog.
Opozarjajo, da bi lahko javni medij postal povsem finančno odvisen od vsakokratne oblasti
Zato je po oceni nevladnih in novinarskih organizacij še posebej zaskrbljujoče, da bo DZ v začetku septembra obravnaval predlog zakona, ki ukinja rtv-prispevek in financiranje RTVS v celoti prenaša na državni proračun. Opozarjajo, da bi s tako "populistično in nepremišljeno spremembo javni medij postal povsem finančno odvisen od vsakokratne oblasti".
Razprava o prihodnjem financiranju RTVS mora po mnenju organizacij potekati odgovorno, na podlagi dejstev, evropskih standardov ter ob vključevanju strokovne in širše javnosti.
RTVS po navedbah organizacij ni pomembna le zato, ker gre za veliko javno ustanovo, temveč zato, ker je eden redkih medijev, katerih naloga je nagovarjati celotno družbo. "V času, ko se občinstva drobijo na politične, ideološke, generacijske in digitalne skupnosti, predstavlja enega zadnjih skupnih prostorov obveščanja, kulture in javne razprave. Je skupno javno dobro in ključna informacijska ter demokratična infrastruktura, namenjena vsem prebivalkam in prebivalcem," so zapisali v pozivu. Zato vprašanje prihodnosti RTVS po njihovem mnenju presega interese posameznih političnih akterjev ali družbenih skupin.