Petek, 1. 3. 2019, 18.14
5 let, 1 mesec
Evroskupina pritrdila Evropski komisiji glede slovenskega proračuna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,85
2
Evroskupina je pritrdila Evropski komisiji, ki je Slovenijo v sredo opozorila na tveganje neskladnosti z evropskimi proračunskimi pravili pri posodobljenem osnutku proračunskega načrta Slovenije za letos. Evroskupina sicer pričakuje, da bo Slovenija letos dosegla cilj znižanja javnega dolga.
Kot so sporočili iz evroskupine, Sloveniji sicer priznavajo znaten napredek na področju proračunskega primanjkljaja, a načrtovani strukturni napor ni v skladu z evropskim priporočilom iz lanskega julija, da nominalna stopnja rasti neto primarnih izdatkov v tem letu ne sme preseči 3,1 odstotka, kar terja letni strukturni napor v višini 0,65 odstotka BDP.
Tako se strinjajo s komisijo, ki je Slovenijo opozorila, da bi osnutek proračunskega načrta lahko povzročil znaten odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja države. Od slovenske vlade pričakujejo, da bo v zglednem času poskrbela za popravke, s katerimi bo naslovila tveganja.
Po podatkih komisije obstaja tako pri merilu glede izdatkov kot pri merilu glede strukturnega napora tveganje znatnega odstopanja, in sicer komisija v primeru izdatkov navaja razkorak v višini 0,7 odstotka BDP, v primeru strukturnega napora pa vrzel v višini 0,8 odstotka BDP.
Razlika med slovenskimi in bruseljskimi podatki
Med podatki komisije in podatki iz slovenskega osnutka proračunskega načrta je precejšnja razlika. Po slovenskem proračunskem osnutku je razkorak glede izdatkov ocenjen na 0,5 odstotka BDP, glede strukturnega napora pa na 1,3 odstotka BDP.
Komisija veliko razliko pri svojih ocenah in ocenah Slovenije v posodobljenem proračunskem osnutku glede strukturnega poslabšanja - za 0,1 odstotka BDP oziroma za 0,7 odstotka BDP - pojasnjuje z razlikami pri upoštevanju javnih naložb in proizvodne vrzeli.
Kot glavna tveganja za slovenske javne finance v prihodnjih letih komisija izpostavlja pritiske na izdatke, zlasti za plače in socialno varstvo. Dodatno tveganje na odhodkovni strani pa so nepričakovani enkratni izdatki, na primer zaradi neugodnih sodb.
Na ministrstvu za finance tudi po sredini oceni Evropske komisije vztrajajo pri začrtani poti iskanja ustreznega razmerja med stabilnostjo javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države.
Spomnili so, da sta ministrstvo za finance in vlada že večkrat pojasnila, da zasledujeta dva ključna cilja, to je doseganje proračunskega presežka in zniževanje javnega dolga, s čimer bo Slovenija na srednji rok uravnotežila javne finance.
Vnovič so zatrdili tudi, da Slovenija "v tem smislu zagotavlja ustrezno razmerje med stabilnostjo javnih financ na eni strani ter skrbjo za državljane in širši razvoj države na drugi".
2