Stari maček Šrot proti mlademu svetniku Kovaču

0,05

termometer

Avtorji: STA ,, K. M.

V Celju se bosta pomerila aktualni župan Bojan Šrot in Mitja Kovač, ki kandidira s podpisi volivcev.

V drugem krogu volitev za župana Mestne občine Celje se bosta pomerila Matija Kovač, ki kandidira s podpisi volivcev, in aktualni župan Bojan Šrot s Celjske županove liste. Medtem ko prvi opozarja, da je Celje zamudilo razvojne priložnosti, je drugi v odgovorih zatrdil, da je mesto uspešno na poti v zeleno prihodnost.

Predstavitev obeh kandidatov:

Matija Kovač: 33-letni Celjan, ki je v prvem krogu volitev prejel 33,1 odstotka glasov, je po izobrazbi magister inženir arhitekture. Na volitvah kandidira s podpisi volivcev. Zadnja dva mandata je bil svetnik stranke Levica v celjskem mestnem svetu. Deluje na področjih arhitekture, oblikovanja in kulturne produkcije. Magistriral je na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, izpopolnjeval pa se je na beneški IUAV ter londonski Mountview Academy of Theatre Arts. Prav tako deluje v okviru arhitekturno-oblikovalskega kolektiva Zgradbazamisli s sedežem v Celju. Je soustanovitelj in član programske ekipe zavoda Hiša kulture Celje, kjer je vse od ustanovitve leta 2009 producent glasbenih in glasbeno-scenskih ter drugih uprizoritvenih produkcij in programskih ciklov.

Bojan Šrot: 62-letni odvetnik, za katerega je v prvem krogu glasovalo 46,9 odstotka volivcev, je bil prvič za celjskega župana izvoljen leta 1998, takrat še kot kandidat SLS, tako da ima za sabo že šest županskih mandatov. Funkcijo opravlja nepoklicno. Leta 2016 je izstopil iz SLS, leta 2018 pa ustanovil svojo stranko Celjska županova lista, ki je postala največja v Celju, saj ima že okoli tisoč članov. Šrot jo označuje za demokratično stranko sredinske politične usmeritve. Je najmlajši od treh sinov; njegov brat je nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot, ki je zaradi sporne prodaje delnic Istrabenza pristal na prestajanju zaporne kazni na Dobu. V mladih letih se je ukvarjal z alpinizmom; med drugim je bil član treh himalajskih odprav, leta 1980 pa je postal tudi član Gorske reševalne službe Slovenije, Postaje Celje, katere načelnik je bil v letih 1998–2002.

Kako mlade pritegniti k priseljevanju v Celje?

Kovač: Z več razvojnimi priložnostmi, kar pomeni z dostopnimi stanovanji, možnostmi za zaposlitev in spodbujanjem podjetnosti ter več vsebinami za kakovostno bivanje in preživljanje prostega časa.

Šrot: S cenovno ugodnimi pogoji za bivanje, z možnostjo raznolikega terciarnega izobraževanja, dobrimi možnostmi za zaposlitev in možnostmi aktivnega preživljanja prostega časa.

Zakaj ima Celje zelo malo obrtnih con?

Kovač: Celje je zamudilo priložnost, da bi ujelo razvojni korak okoliških občin, zato je nujno, da s premišljenim in do pobud odprtim prostorskim urejanjem omogočimo razvoj podjetniških iniciativ.

Šrot: Celje ima veliko obrtnih in poslovnih con, ki trenutno zadostujejo potrebam celjskega gospodarstva.

Ali bo Celje imelo univerzo, in če, kdaj?

Kovač: Vsekakor podpiram razvoj visokega šolstva in spodbujam nadaljnjo širitev regijskega študijskega središča, predvsem v smeri politehnike, pa tudi višjih šol.

Šrot: Celje verjetno že izpolnjuje pogoje za univerzo, saj tu študira več študentov kot na primorski univerzi v Kopru. Ali bodo ustanovili univerzo in se na ta način povezali, pa je odvisno od odločitve visokošolskih zavodov, od katerih so trije občinski, dva pa zasebna.

Kako naj občina privabi podjetja, ki bi odprla delovna mesta z visoko dodano vrednostjo?

Kovač: Z urejenimi prostorskimi pogoji za razvoj poslovnih dejavnosti, primernimi prostori za stanovanjsko gradnjo in kakovostnimi, urbanimi prostočasnimi vsebinami, ki jih takšen kader potrebuje.

Šrot: V Celju imamo veliko podjetij z visoko dodano vrednostjo, kar dokazuje, da imamo dobro podjetniško infrastrukturo. V pogovoru s številnimi podjetniki pa tudi sam menim, da je največji omejitveni faktor visoko izobražena in kvalificirana delovna sila.

Kako bi lahko obudili Tehnopolis?

Kovač: Območje okoli Tehnopolisa potrebuje razvojni pospešek in prav tam lahko uresničimo načrte o novih delovnih mestih in prostorih za razvoj novih dejavnosti, tudi takšnih z višjo dodano vrednostjo. Vsekakor pa v kombinaciji z zelenimi površinami.

Šrot: Tehnopolis ne potrebuje obnove, vsi objekti so zasedeni, na preostalem delu zemljišča pa je predvidena postavitev lahkih industrijskih hal, ki ne potrebujejo globokega temeljenja, s sončnimi elektrarnami na strehi za večjo energetsko samozadostnost.

Ali bi zvišali prispevek za prvorojence?

Kovač: Današnji čas in demografski izzivi potrebujejo tovrstne spodbude.

Šrot: O tem odloča celjski mestni svet, bi pa takšen predlog podprl.

Kako bi vdihnili življenje v mestno središče?

Kovač: V mesto je treba naseliti ljudi in vanj vrniti vrvež in dogajanje, zato moramo razvijati stanovanjsko politiko za mestno središče in urediti težave s parkiranjem oz. dostopnostjo za obiskovalce.

Šrot: Mestno središče je dokaj živahno, je družabni prostor Celjank in Celjanov, bi pa bilo treba z individualnim pristopom do posameznih lastnikov praznih lokalov izboljšati trgovsko, storitveno, zlasti pa gostinsko ponudbo.

Ali menite, da zapori spadajo v mestno središče?

Kovač: Menim, da bi bil lahko ta prostor priložnost za razvoj mestnega središča.

Šrot: Noben zapor ne spada v mestno središče, vendar za zapore skrbi država.

Kako Celju zagotoviti zeleni prehod?

Kovač: Z izdelavo nove energetske strategije, ki bo temeljila na daljinskem ogrevanju in obnovljivih virih in z nadaljnjim delom za zmanjšanje avtomobilskega prometa.

Šrot: Celje je že na poti v zeleno prihodnost z vsemi zgrajenimi objekti za varovanje okolja, uvajanjem zelene trajnostne mobilnosti, ki jo je treba še širiti, varovanjem mestnih gozdov in skrbjo za celoten zeleni sistem mesta. Povečati pa je treba prehransko in energetsko samooskrbo, kjer vidimo največjo priložnost v sončni energiji.

Zakaj Celje še nima obvoznice, ki bi razbremenila Mariborsko cesto?

Kovač: Občina ni bila dovolj aktivna pri umeščanju v prostor in projekt ni bil med prioritetnimi območji tretje razvojne osi. Računamo na obvoznico v naslednjih petih letih, konec koncev smo zadnja mestna občina brez nje.

Šrot: Obvoznica je zelo zahteven projekt, tako z vidika umeščanja v prostor kot izgradnje, ki bi stala 60 milijonov evrov. Gre za državno cesto, za katero smo po izdelavi različnih različic določili najustreznejšo traso, občina jo bo umestila v prostorske akte, zgradila pa jo bo država, predvidoma z začetkom gradnje leta 2027.