Četrtek, 11. 9. 2025, 11.14
1 mesec, 1 teden
Komisarka Roswall ob obisku Slovenije poudarila pomen sodelovanja pri poplavni varnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
O okoljskih prioritetah Bruslja je komisarka Roswall (na fotografiji) govorila tudi z ministrom Bojanom Kumrom.
Komisarka za okolje, odpornost v zvezi z vodo in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessika Roswall je ob obisku Slovenije poudarila pomen sodelovanja pri snovanju ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti. Rešitve morajo po njenih besedah temeljiti na naravi.
"V teh časih, polnih izzivov, je zelo pomembno sodelovanje," je v izjavi za javnost dejala komisarka ter dodala, da se je treba osredotočiti predvsem na varnost in zagotavljanje konkurenčnosti. "Okolje in podnebje pa gresta s konkurenčnostjo z roko v roki," je poudarila.
Slovenija po njenih besedah v ta področja vlaga, obnova, ki je sledila uničujočim poplavam iz avgusta 2023, pa je po njenem mnenju zelo pomembna. Suše in poplave se bodo dogajale tudi v prihodnje, zato morajo rešitve temeljiti na naravi, je prepričana.
Ogledala si je teren
Komisarka Roswall si je ukrepe za povečanje poplavne odpornosti ogledala na Gradaščici, obiskala bo tudi travišča na Ljubljanskem barju in kmetijo na Gorenjskem, ki predstavlja zgled dobrih praks pri iskanju trajnostnih rešitev na zaščitenih območjih.
Z ministrom Kumrom o okoljskih prioritetah
Še pred obiskom na terenu se je sestala z ministrom za okolje, podnebje in energijo Bojanom Kumrom. Kot so sporočili z ministrstva, sta izmenjala poglede o aktualnih okoljskih prioritetah Evropske komisije s poudarkom na prehodu v krožno gospodarstvo, izboljšanju kakovosti zraka, financiranju okoljskih ukrepov ter prioritetah EU v okviru multilateralnih pogajanj.
Kumer je poudaril, da Slovenija odločno podpira ambicije EU pri pospeševanju prehoda na krožno gospodarstvo, kar dokazuje tudi z organizacijo konference Circular Hotspot v Sloveniji. Izpostavil je akt o krožnem gospodarstvu, ki ga Evropska komisija načrtuje v letu 2026. Ta bo med drugim obravnaval tudi stopnjo krožnosti materialov do leta 2030, so pojasnili na ministrstvu.
Na področju kakovosti zraka je Kumer opozoril, da se Slovenija kljub izboljšavam še vedno spoprijema z izzivi zaradi geografskih značilnosti, zaradi česar bo potrebovala določene prožnosti. Glavni vir onesnaženja ostajajo male kurilne naprave na trdna goriva, ki predstavljajo 73 odstotkov emisij PM2.5. Slovenija zato pripravlja obsežen projekt Life za zmanjšanje emisij in ozaveščanje prebivalstva, so napovedali na ministrstvu.
V zvezi s financiranjem okoljskih ukrepov je minister poudaril pomen programa Life kot pomembnega instrumenta EU za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev. Izrazil je zaskrbljenost zaradi predloga o vključitvi programa v sklad za konkurenčnost, saj bi to lahko oslabilo osredotočenost na financiranje okoljskih ciljev.
Ukrepi za zmanjšanje plastike in kemikalij
Ob koncu srečanja sta sogovornika razpravljala še o pogajanjih o globalnem sporazumu o plastiki. Kumer je izrazil zaskrbljenost nad zastoji pri pogajanjih, saj nekatere države blokirajo ambiciozne ukrepe. Slovenija podpira zavezujoče globalne ukrepe za zmanjšanje proizvodnje plastike in odpravo nevarnih kemikalij.
