Petek, 25. 4. 2025, 14.49
5 ur, 3 minute
KGZS zahteva upoštevanje kmetov pri sprejemanju novele zakona o zaščiti živali

"Kljub zahtevam nevladnih kmetijskih organizacij, da kmetijsko ministrstvo posreduje pisne odgovore na njihove predloge, odgovori niso bili posredovani," so v KGZS opozorili v današnjem sporočilu za javnost.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarja, da se predlog novele zakona o zaščiti živali sprejema mimo kmetijskih organizacij. Pred sprejetjem zakona od kmetijskega ministrstva zahteva odgovore na njihove predloge. V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije pa so skeptični glede predvidenih sprememb financiranja zavetišč.
Vlada je na četrtkovi seji sprejela besedilo predloga novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim predvideva ukinitev reje kokoši v kletkah, obvezno čipiranje mačk in spremenjen način financiranja zavetišč.
Pred uvrstitvijo zakona na sejo vlade so se predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sestali s predstavniki nevladnih kmetijskih organizacij s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) na čelu. A kot opozarjajo v zadnji, do danes še ni bilo nobenih povratnih informacij glede upoštevanja njihovih predlogov.
Spremembe bi škodile kmetom
Kot izpostavljajo na KGZS, imajo nevladne kmetijske organizacije glede na način sprejemanja zakonodaje občutek, da gre za uvajanje sprememb v škodo kmetov, kmetijstva, gozdarstva ter vseh prebivalcev Slovenije. Na zbornici zato zahtevajo transparentnost in enakovredno obravnavo ter nasprotujejo sprejemanju enostranskih odločitev mimo tistih, ki jih zakon neposredno zadeva.
Dobrodošlo čipiranje mačk in ukinitev baterijske reje
V Zvezi nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije medtem pozdravljajo obvezno čipiranje mačk. "Trenutno na lokacijah pogosto nastaja zmeda, ko ni razvidno, ali imajo zunanje mačke lastnika ali ne, s čipiranjem lastniških se ta problem odpravi," so zapisali v današnjem odzivu na četrtkovo predstavitev predloga novele.
Podpirajo tudi ukinitev gojitve kokoši nesnic v kletkah in prepoved kastracij sesnih pujskov brez uporabe analgetikov in anestezije. Kot so ocenili, gre za ene največjih pozitivnih sprememb za rejne živali v zadnjih dveh desetletjih.
Financiranje zavetišč za zapuščene živali še problematično
So pa skeptični glede načina financiranja zavetišč za zapuščene živali, ki med drugim predvideva, da bo država v celoti krila stroške oskrbe živali med 60. in 180. dnem, nato pa se bo financiranje dolgotrajne oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih zmanjšalo na 20 odstotkov.
Mnogo živali v zavetiščih je namreč takšnih, ki zaradi svoje starosti, velikosti, zdravstvenih in vedenjskih težav ali pa zgolj zaradi neprivlačnega videza zelo dolgo iščejo nove domove ali pa celo ostanejo v zavetišču vse življenje, opozarjajo. Zato je pomembno financiranje dolgotrajne oskrbe živali v zavetiščih.
V zvezi pozivajo odločevalce, da ta del predloga novele primerno preoblikujejo in omogočijo zavetiščem bolj pošteno razdelitev stroškov. Predlagajo financiranje dolgotrajne oskrbe v višini 50 odstotkov, so zapisali.
Vladni predlog novele zakona o zaščiti živali med drugim predvideva tudi ukinitev obvezne karantene psov neznanega porekla v zavetišču, prepoveduje tudi prodajo in trženje nedovoljenih pasti za lov, omejuje uporabo kletk za pse v stanovanjih, prepovedujejo podarjanje živali na prireditvah in uvedbo možnosti rejništva živali.