Petek, 27. 11. 2020, 16.26
3 leta, 11 mesecev
Kdo bo v Sloveniji najprej cepljen proti covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,88
6
Strategija cepljenja proti covid-19 bo po zagotovilih ministrstva za zdravje pripravljena v treh tednih. V Sloveniji je že predvideno prevzemno mesto za prvo količino cepiv, ki zahtevajo hranjenje pri minus 80 stopinj Celzija. Najprej bi cepili v DSO, starejše od 60 let s kroničnimi boleznimi, zaposlene v zdravstvu in kritični infrastrukturi.
"Krovna strategija cepljenja proti covid-19 bo pripravljena najpozneje v roku treh tednov in bo fleksibilna. Z vsakim novim cepivom, ki bo dobilo dovoljenje za promet, se bo strategija dopolnila na izvedbeni ravni oziroma bo omogočala vključevanje izboljšav, ki jih bo prinesel nadaljnji razvoj cepiv proti covid-19," so sporočili z ministrstva za zdravje, navaja STA.
Strategija bo nadalje razdeljena na tri podskupine. Za vsako od platform cepiv bodo pogoji razpošiljanja, shranjevanja in tudi priprave samega cepiva za cepljenje drugačni.
"To je novost in predstavlja logističen zalogaj"
Najbolj zahtevna je temperatura shranjevanja pri enem od mRNA cepiv, pri katerem bo potrebno v času distribucije in shranjevanja, od mesta proizvodnje do prevzema in do dne cepljenja zagotavljati temperaturo minus 80 stopinj Celzija, da cepivo ohrani kakovost in učinkovitost. Gre za Pfeizerjevo cepivo. To je novost in predstavlja logističen zalogaj za vse države članice EU, navajajo na ministrstvu.
Evropska komisija se je s Pfeizerjem dogovorila, da bo vsem državam članicam na prevzemna mesta, ki bodo znana vnaprej, dostavil cepivo v transportnih kartonih s suhim ledom, ki bo ohranjalo in vzdrževalo zahtevano temperaturo. Ministrstvo je s proizvajalcem že imelo prvi delovni sestanek, ki je bil namenjen razjasnitvi tehničnih specifikacij, torej kaj lahko proizvajalec zagotovi do prevzema cepiva in svetuje, kako ravnati naprej in pravilno rokovati s cepivom do samega cepljenja, piše STA.
Prav tako so že predvideli prevzemno mesto v Sloveniji za prvo količino nabavljenih cepiv. Ena od slovenskih bolnišnic ima namreč zamrzovalno omaro, ki zagotavlja ustrezne pogoje shranjevanja pri zahtevani temperaturi, so navedli na ministrstvu. Naloga delovne skupine je, da glede na analize določi število cepilnih centrov, kamor bodo cepiva dostavljena in kjer se bodo hranila do same izvedbe cepljenja. Cepilni centri bodo regijsko enakovredno razporejeni in toliko, kot bo določenih cepilnih centrov, toliko manjših hladilnih zamrzovalnih naprav bo potrebno zagotoviti, pa tudi transportnih kartonov, da bo cepivo do mesta cepljenja ohranilo kakovost, učinkovitost in varnost.
Za vektorska cepiva se predvideva, da bosta možna razpošiljanje in shranjevanje med dvema in osmimi stopinjami Celzija, kar bo bistveno olajšalo celotno logistiko, pripravo na cepljenje in cepljenje samo.
Domovi starejših, starejši od 60 let ...
Predlog prioritetne liste je v svoji strategiji pripravila Evropska komisija in države članice bodo v največji možni meri sledile tem usmeritvam v nacionalnih strategijah cepljenja. "Prvi, ki so v naših mislih, so domovi starejših občanov, osebe, starejše od 60 let s kroničnimi boleznimi, delavci, zaposleni v zdravstvu, ter zaposleni v kritični infrastrukturi," so navedli na ministrstvu.
Prioritetno listo cepljenih bodo pripravljali kaskadno, pri tem pa bodo upoštevali nianse oziroma indikacije zdravil, ki bodo znane po pridobitvi dovoljenja za promet v Evropski uniji in glede na zastavljene cilje v strategiji cepljenja, pravijo, piše STA.
Od vsakega proizvajalca cepiv bo država prejela cepiva postopno, predvidoma v štirih različnih zaporednih pošiljkah.
Ocene: Treba bi bilo doseči 60-odstotno precepljenost prebivalcev EU
Epidemiologi ocenjujejo, da je treba za varen zagon gospodarstva in nemoteno delovanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe doseči 60-odstotno precepljenost prebivalcev EU. Po napovedih proizvajalcev, s katerimi je komisija sklenila dogovor, pričakujejo, da bo zadostna količina cepiv dobavljena v prvi polovici prihodnjega leta, kar pomeni, da bi lahko že v prvi polovici prihodnjega leta dosegli zahtevano precepljenost, so še zapisali na ministrstvu za zdravje.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob tem zagotovil, da na ministrstvu ne razmišljajo o obveznem cepljenju, bo pa pomemben del strategije tudi komunikacijski načrt za dvig osveščenosti o pomenu cepljenja za zagon gospodarstva in nemotenega delovanja šol, kulturnih ustanov in drugih delov družbe, še piše STA.
6