Sreda, 25. 11. 2020, 17.03
3 leta, 12 mesecev
Kako jim je uspelo razviti cepivo proti covid-19 tako hitro?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
14
Cepivo oxfordske univerze in podjetja AstraZeneca proti bolezni covid-19 je eno od treh, ki jih trenutno preverja Evropska agencija za zdravila (Ema).
V zadnji fazi kličnih testiranj je več cepiv, tri pa trenutno preverja Evropska agencija za zdravila (Ema). Med njimi je tudi cepivo, ki sta ga skupaj razvila oxfordska univerza in britansko-švedsko farmacevtsko podjetje AstraZeneca. Kje so razlogi, da jim ga je uspelo razviti tako hitro? Največjo zmoto predstavlja prepričanje, da se je razvoj cepiva začel šele s pandemijo.
Pred dnevi so iz podjetja AstraZeneca sporočili, da je cepivo proti covid-19, ki ga razvijajo skupaj z oxfordsko univerzo, v povprečju 70-odstotno učinkovito, vendar gre za vmesne rezultate kliničnih preizkušanj. Ob drugačnem režimu cepljenja (v razmiku enega meseca polovičen in celoten odmerek cepiva) pa je pokazal 90-odstotno učinkovitost.
"Učinkovitost in varnost potrjujeta, da bo cepivo zelo učinkovito proti covid-19 in da bo imelo takojšen vpliv na krizo javnega zdravja," so ob objavi vmesnih rezultatov sporočili iz podjetja.
Deluje drugače kot konkurenčni cepivi proti covid-19
Po trenutnih rezultatih sta najbolj učinkoviti cepivi Pfizerja in BioNTecha ter Moderne.
Njihovo cepivo deluje drugače kot Pfizerjevo in BioNTechovo ter Modernino. Ta imajo sicer višjo učinkovitost – več kot 90-odstotno.
Uporabili so bolj tradicionalno tehnologijo, zaradi česar je cepivo cenejše in ga je lažje skladiščiti, saj ga ni treba hraniti pri izredno nizkih temperaturah.
Cepivo vsebuje oslabljeno verzijo adenovirusa z genskim materialom proteina S. Po cepljenju se ta protein razvije v človeškem telesu in pripravi imunski sistem na napad koronavirusa.
Začetki že pred epidemijo
Kako jim je uspelo razviti cepivo v desetih mesecih, če običajno traja deset let, in ali bo cepivo enako varno kot ostala? O podrobnem poteku razvoja cepiva Oxforda in AstraZenece so se razpisali pri britanskem BBC.
Države so zagotovile ogromne vsote za razvoj cepiva.
Največjo zmoto predstavlja prepričanje, da se je razvoj cepiva začel s pandemijo. Temelji segajo v obdobje med 2014 in 2016, ko je bil izredno velik izbruh ebole in je zaradi prepočasnega odziva umrlo 11 tisoč ljudi. Takrat so v Oxfordu pripravili krizni načrt za naslednjo epidemijo oziroma neznanega sovražnika X.
"Pripravili smo načrt, kako bi v najkrajšem času razvili cepivo," je za BBC dejala profesorica na Oxfordu Sarah Gilbert, ki je ena glavnih v skupini za razvoj cepiva proti bolezni covid-19.
Osnovo razvili s pomočjo prehlada pri šimpanzih
"Če bi to bil popolnoma neznan virus, bi bil položaj povsem drugačen," je dejal profesor z oxfordske univerze Andrew Pollard.
Krizni načrt temelji na slogu cepiva "vstavi in uporabi", ki ima dve dobri lastnosti za obračun z neznanim – je hiter in prilagodljiv.
Gradnik cepiva je ChAdOx1 (šimpanzov adenovirus Oxford ena), ki so ga razvili s pomočjo virusa prehlada, ki je napadel šimpanze, in ga preoblikovali tako, da je lahko osnova različnih cepiv.
Do zdaj s tem cepivom cepili že 300 ljudi z različnimi boleznimi, kot so gripa, virus Zika in rak prostate.
Virus so gensko spremenili in zato ne more povzročiti okužbe pri ljudeh, lahko pa se prilagaja glede na različne genetske zapise in glede na dejavnike, imenovane tarče, ki sprožijo napad imunskega sistema. Tarča je znana kot antigen.
Gilbertova je ChAdOx1 opisala kot mikroskopskega poštarja, znanstveniki pa mu morajo le spremeniti vsebino paketa.
Najprej so mislili, da bodo le preizkusili načrt
Januarja je Gilbertovo, ob spremljanju novic iz kitajskega Wuhana, kjer so poročali o "virusni pljučnici", prešinilo, da bi lahko to bila bolezen X.
To je bila idealna priložnost, da svoj krizni načrt preizkusijo na resničnem primeru in vidijo, kako bi jim uspelo razviti cepivo. V začetku leta še niso vedeli, da se bo kasneje epidemija razvila v to smer, kot je sedaj.
"Mislila sem, da bomo naredili cepivo, medtem pa bo virus že izginil. Vendar ni," je dejala v pogovoru za BBC.
Po svetu so potrdili že več kot 60 milijonov primerov okužbe z novim koronavirusom.
Niso začeli z "ničle"
Ekipa ni začela popolnoma z "ničle", saj bolezen covid-19 sodi v skupino koronavirusov, ki je v zadnjih 20 letih že preskočila z živali na ljudi, in sicer v primeru virusov Sarsa in Mersa. Tako so znanstveniki že poznali osnovo virusa in njegovo pomanjkljivost pri proteinu S. Po cepljenju se namreč v človeškem telesu razvije ta protein, ki imunski sistem pripravi na napad koronavirusa.
11. januarja so kitajski znanstveniki objavili še celoten genski zapis novega koronavirusa in ekipa iz Oxforda je tako dobila želene informacije.
Hitro so se rešile tudi težave s financiranjem razvoja cepiva, ki je običajno zelo drago. Ker je virus napredoval po svetu izredno hitro, so države v razvoj cepiva namenile ogromna sredstva.
Cepivo čez vse protokole
Prvo cepivo bi lahko vsa dovoljenja dobilo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
Cepivo je trenutno prestalo vse protokole, tako kot vsa cepiva pred tem. Najprej so preverili, da v procesu proizvajanja cepivo ni bilo kontaminirano z virusi oziroma bakterijami, nato je sledilo testiranje na živalih in na koncu še na ljudeh.
Cepivo je šlo skozi vse tri klinične faze (rezultati zadnje faze še niso v celoti znani), hitrejši potek od običajnega pa se skriva v tem, da ni čakanja med različnimi fazami.
Običajno traja več let med vsako fazo, vendar ne zaradi tega, ker bi moralo preteči toliko časa, ampak ker v tem času potekajo pogajanja za pridobivanje sredstev, iskanje kandidatov za testiranje cepiva, pogajanja s proizvajalci. V tem primeru pa je zaradi velikega interesa celotnega sveta in s praktično neomejenimi sredstvi vse potekalo izredno hitro.
Zgoraj opisani potek razvoja cepiva proti bolezni covid-19 oxfordske univerze in podjetja AstraZeneca seveda ne pomeni, da cepivo nima neželenih učinkov. Takšnih zagotovil raziskovalci ne morejo dati, vendar to velja za vsako cepivo.
14