Kako srečni smo Slovenci v službi? #video

V Sloveniji tretjina delavcev v službo hodi s cmokom v grlu. Razlogi so seveda različni. Ključ do boljšega počutja stroka vidi v promociji zdravja. Kaj pa, če bi vašega šefa skrbelo za vaše dobro počutje in bi vam plačal telovadbo, povedal, kako zdravo jesti, ob tem pa bi vam zavarovalnice še znižale zavarovalno premijo? Bi potem raje delali tudi dlje? V ZDA takšni programi že rezultate, pri nas pa lahko o tem le še sanjamo.

Vendar so ti programi velikokrat slabo zasnovani, podjetja pa ne namenijo denarja za njihovo izvajanje. Zato se prizadevanje za dobro počutje in srečo zaposlenih seli na raven države. Le zdravi in srečni delavci so produktivni in pripravljeni delati dlje.

Novice Bo med ZDA in EU izbruhnila trgovinska vojna?

Treba je zgraditi kulturo v podjetjih

"Naš poziv, trenutne razprave so ravno o tem, kako v podjetjih zgraditi kulturo, ki bo dojemala zdravje kot vrednoto, zadovoljstvo kot vrednoto, ne zgolj tisto zakonsko določilo, ki nam ga nalaga zakon o zdravju in varnosti pri delu, da ga morajo podjetja izpolnjevati," je v oddaji Dan. na Planet TV razlagala Eva Kovač, psihologinja in podpredsednica 24alife

Čeprav so programi promocije varnosti in zdravja pri delu obvezni, jih izvaja le slaba četrtina. Na kakšen način, sploh ni pomembno, slišimo. Velikokrat je težava tudi v denarju.

"Če bi pripomogle država in zavarovalnice, bi se hitro lahko kaj spremenilo, podjetja bi naredila bolj kakovostne načrte za promocijo zdravja in hkrati tudi bolj motivirala zaposlene, da bi se vključili v te akcije," je prepričan Janez Uplaznik, direktor direktor Mikropisa in 24alife.

Foto: Pixabay

V ZDA so tistim, ki srbijo za svoje zdravje, znižali premije

Čez lužo v ZDA po zaslugi zavarovalnic 70 odstotkov Američanov danes živi drugače, je razložil Uplaznik. Kaj so naredile? Tistim, ki so bolje skrbeli za svoje zdravje, so znižale premije.

"Dober načrt promocije zdravja, ki bi vključeval tudi nekatere športne aktivnosti. mogoče psihološke delavnice, delavnice boljšega dihanja, delavnice aktivnosti med delovnim časom ... Veliko je možnosti in ne gre za visoke stroške," je pojasnil Uplaznik.

Prepričan je, da bi takšni programi spodbudili tudi naše ljudi. Ne nazadnje v službi preživimo ogromno časa, na svoje zdravje pa velikokrat pozabimo.

Novice V ZDA zdravstvenim ustanovam odvzeli proračunska sredstva za splave

Kaj pa drugje po svetu?

V Dubaju, na primer, kjer imajo celo ministrstvo za srečo, so naredili še korak naprej. Najbolj aktivno žensko in moškega je pretekli konec tedna vlada nagradila z več kot 200 tisoč evri.

"To je način, kako vlada resnično spodbuja vladne službe, da telovadijo in resnično zvišajo fizično in psihično pripravljenost, ki se tudi ocenjuje v tekmovanju," je pojasnil Ghanim Al Falasi, podpredsednik oddelka za srečo zaposlenih Dubai Silicon Oasis.

Želijo si, da bi Dubaj postal najsrečnejše mesto na svetu.

"Ne gre le za čas v službi, gre za to, da bi morali biti povsod srečni in v formi. Center dobrega počutja je zato resnično zelo pomemben, saj bo zmanjšal razvoj bolezni, zdravstvenih težav in zvišal učinkovitost delavcev," še dodaja Al Falasi.

Novice Vrhovno sodišče razveljavilo sodbi o posojilih v frankih

Slovenci veljamo za priden narod

Pa pri nas? Slovenci veljamo za priden narod. Delo je vrednota, a smo z njim močno obremenjeni, kažejo podatki.

"Ko vprašamo Slovence, koliko časa se še vidijo na delovnem mestu, je velikokrat odgovor, da jim je po 55. letu že težje hoditi v službo. Dolgoročno nas lahko prav ta pridnost vodi v izgorelost, v obremenitve, tveganje za različna psihofizična stanja je večje," je dodala Kovačeva.

Rešitve so nujne. Ker se slovenska delovna sila stara, bomo morali najti način, da tudi naše ljudi prepričamo, da bo zanje koristno delati dlje, je sklenil.