Petek, 18. 5. 2018, 12.51
6 let, 6 mesecev
Bo med ZDA in EU izbruhnila trgovinska vojna?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,25
3
Odstop ZDA od iranskega jedrskega sporazuma bi lahko bila za mnoga podjetja, tudi slovenska, precejšnja izguba, saj ima Iran v varnih in stabilnih razmerah potencial hitro rastočega gospodarstva. Ker se stališča Donalda Trumpa spreminjajo iz dneva v dan, je težko napovedovati posledice njegove najnovejše odločitve, ki je vznemirila svet.
Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje uresničevanje predvolilnih obljub pod geslom Najprej Amerika, s katerimi namerava največje svetovno gospodarstvo narediti še močnejše. Po uvedbi carin na jeklo in aluminij so ZDA pretekli teden enostransko odstopile še od mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom in znova uvedle stroge gospodarske sankcije proti tej državi.
Po dogovoru se je sicer znatno okrepilo gospodarsko sodelovanje med Iranom in EU.
Te s plinom in nafto bogati državi med drugim otežujejo izvoz energentov in sodelovanje v mednarodnem bančnem sistemu, evropskim podjetjem pa močno otežujejo poslovanje na 80-milijonskem trgu. Washington je namreč po odstopu od sporazuma vsem podjetjem, ki bodo kljub ameriškim sankcijam nadaljevala sodelovanje z iranskim gospodarstvom, zagrozil s prepovedjo trgovanja z ZDA.
Za mnoga podjetja, tudi slovenska, bi bila to kar precejšnja izguba, saj ima Iran v varnih in stabilnih razmerah potencial hitro rastočega gospodarstva.
"Ljudstvo ima takšno oblast, kot si jo zasluži"
"Trumpove poteze pod velik vprašaj postavljajo razsvetljenstvo, ki ga poznamo iz 18. stoletja. V ekonomiji trgovina ne pomeni le vzpona vseh sodelujočih, temveč tudi jamstvo za mir. Države, ki trgujejo, se namreč manjkrat zapletejo v vojno kot zaprta gospodarstva.
V zadnjem času na oblast prihajajo osebe, ki obljubljajo hitre rešitve in trdijo, da poznajo odgovore na večino vprašanj. Ker imajo večinoma opravka z volilnim telesom, ki spremlja resničnostne šove in je aktivno na družbenih omrežjih, jim seveda uspeva. Čeprav si vsaka generacija po svoje oblikuje svet, pa gre v tem primeru za nasprotje osnovnih dejstev, ki jih poznamo že stoletja," ozadje in posledice Trumpovih odločitev pojasnjuje makroekonomist Rasto Ovin s fakultete Doba.
"Ljudstvo ima takšno oblast, kot si jo zasluži," opozarja makroekonomist Rasto Ovin z mariborske fakultete Doba.
Pri tem ne misli le nanj, temveč tudi na druge "diktatorske voditelje" v Evropi. "Ljudstvo ima takšno oblast, kot si jo zasluži," ponazori Ovin.
Zaostrovanje odnosov ne prinaša pozitivnih učinkov nobenemu od vpletenih
Ob tem poudarja, da je velika prednost ZDA pred preostalimi državami v tem, da imajo velik notranji trg. Medtem ko na primer blagovna menjava ZDA s tujino znaša tretjino bruto domačega proizvoda, ta v Sloveniji presega 150 odstotkov.
"Če država tradicionalno več izvozi kot uvozi, kar velja tako za EU kot Kitajsko in Japonsko, ima vsaj teoretično bolj zvezane roke. A dolgoročno tovrstno zaostrovanje ne prinaša pozitivnih učinkov nobenemu od vpletenih," pojasnjuje analitik Izidor Jerman iz družbe Alta Skladi.
Sam odstop ZDA od jedrskega sporazuma je po Ovinovih besedah treba gledati v celotnem paketu. Vsebuje tudi nekaj pozitivnega, saj kaže, da bo vendarle prišlo do pogovora ZDA s Severno Korejo.
"EU ob takšnih prijateljih sploh ne potrebuje sovražnikov"
Iranski predsednik Hasan Rohani je ZDA posvaril, da bodo odstop od sporazuma obžalovale "kot še nikoli". Na Trumpovo potezo se je pomenljivo odzval tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki je dejal, da EU ob takšnih prijateljih sploh ne potrebuje sovražnikov. Obenem je izrazil hvaležnost Trumpu, da se je Evropa znebila iluzij in dojela, da se lahko zanese samo nase. Kaj to pomeni ter kakšne posledice prinaša za slovensko in svetovno gospodarstvo?
"Globalno gledano ta poteza velikega vpliva na gospodarstvo ne bo imela. Še največ vpliva lahko potencialno pričakujemo na ceno nafte, ki pa je na račun pričakovane odločitve že kar nekaj pridobila. Največjo škodo bo utrpel Iran," napoveduje Jerman.
EU ukrepa za zaščito evropskih podjetij
EU je danes že sprožila aktivacijo "blokirajoče zakonodaje" (v angleščini blocking statute), po kateri ekstrateritorialni ameriški zakoni niso izvršljivi v EU. Z uporabo te zakonodaje želi unija zavarovati svoje in iranske gospodarske interese ter tako ohraniti iranski jedrski dogovor. Predvideva tudi odškodnine za izgube pri poslovanju.
Ta ukrep je bil v igri že leta 1996, ko je šlo za ameriške grožnje evropskim podjetjem v povezavi s Kubo. Ker je bil pravočasno dosežen dogovor s tedanjo administracijo Billa Clintona je EU ni uporabila.
Trumpova stališča se spreminjajo iz dneva v dan
Na vprašanje, ali nameravajo ZDA kaznovati vsa podjetja iz EU, ki bodo še naprej trgovala z Iranom, Jerman odgovarja, da je to odvisno od doslednosti ZDA.
"Zmagovalec trgovinske vojne je vedno tisti, ki mu uspe uveljaviti največ svojih interesov. Kdo bo tokrat najuspešnejši, je nemogoče napovedati," pojasnjuje Izidor Jerman iz družbe Alta Skladi.
"Ker se stališča ZDA, predsednika Trumpa in ne nazadnje tudi EU spreminjajo iz dneva v dan, je težko odgovoriti. Če ostane pri tem, kar je znanega danes, bo poslovanje evropskih podjetij oteženo," pojasnjuje Jerman. Tudi na uvedbo carin za jeklo in aluminij za evropska podjetja bo treba počakati do 1. junija, ko naj bi po Trumpovih napovedih te začele veljati.
Slovenija z velikimi apetiti
Od veljavnosti jedrskega sporazuma so veliko pričakovala ne samo slovenska podjetja, temveč tudi naši zunanji partnerji, kjer Slovenci nastopamo kot podizvajalci.
Slovenija je s tem namenom leta 2016 v Teheranu znova odprla veleposlaništvo. Lani je ustvarila za več kot 50 milijonov evrov prihodkov in načrtuje, da bi se lahko ta gospodarski promet celo podvojil. Najbolj zastopane blagovne skupine v izvozu so zdravila, stroji in motorji, papir in električna oprema. Na uvozni strani prevladujejo sadje, kemični izdelki, električna oprema in merilni instrumenti.
"Enostranskih odločitev dolgoročno ni mogoče uveljavljati"
Ali je trgovinska vojna bližje kot kadarkoli v obdobju Trumpove vladavine? Jerman spomni, da so trgovinske vojne vedno potekale in vedno bodo.
"Vprašanje je samo, v kakšni obliki. Trgovinska vojna ni samo v carinah, temveč še bolj v vrednosti posameznih valut, regulativ in zahtev posameznih trgov. Trenutne zahteve ZDA so z njihovega vidika le posledica delovanja kitajskega trga in kitajske izvozne politike, deloma pa je vpletena tudi EU. Kdo ima prav, je nemogoče odgovoriti. Dejstvo pa je, da bo vsaka posamezna država v prvi vrsti skušala uresničiti svoje interese, na koncu pa pričakujem kompromis. Interesi posameznih držav so namreč v času globalizacije tako prepleteni, da dolgoročno ni mogoče uveljavljati enostranskih odločitev," je prepričan Altin analitik.
Slovenski makroekonomist je prepričan, da ima EU proti ZDA zgolj verbalne vzvode, s katerimi bi omilila Trumpove ukrepe. "Vprašanje je, ali je katera evropska velesila sposobna doseči kaj več od dogovora o prijetni večerji s Trumpom. Države EU namreč niso dovolj enotne," sklene Ovin.
EU in Japonska razgrnili povračilne ukrepe
Japonska in EU sta Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) obvestili o povračilnih ukrepih, ki jih bosta sprejeli, če ju ZDA ne izvzamejo iz uvoznih carin na jeklo in aluminij. Poudarili sta, da imata pravico do enakovrednih ukrepov proti ZDA, bosta pa še dodatno preučili vpliv povračilnih ukrepov na domače gospodarstvo.
STA
3