Ponedeljek, 7. 8. 2023, 12.16
8 mesecev, 3 tedne
Radi bi šli na delo, a ste odrezani od sveta. Kaj zdaj?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,26
Marsikje delavci v teh dneh zaradi ujm in poplav niso mogli priti na delo ali pa so prišli, pa so zaradi nepredvidenih vremenskih razmer ali dogodkov, povezanih z njimi, oziroma okoliščin delovno mesto zapustili predčasno. Številni bodo odsotni tudi v prihodnjih dneh.
Zakon o delovnih razmerjih tako delavcem kot delodajalcem ponuja več možnosti postopanja pri urejanju odsotnosti ali reorganizaciji dela v primeru izrednih okoliščin, kot so poplave, ki so pretekli konec tedna prizadele velik del Slovenije.
Zaradi poplav mnogi delavci ne morejo na delo, nekatera podjetja pa sploh ne obratujejo. Delovna zakonodaja za tovrstne primere predvideva več možnosti: odsotnost z dela zaradi višje sile ali zaradi posebnih okoliščin, čakanje na delo, letni dopust in neplačani dopust. Skladno s tem so na ministrstvu za delo danes objavili pravice in obveznosti delavcev v primeru naravne nesreče.
Odsotnost z dela
Delavcem in delodajalcem so na področju odsotnosti z dela na voljo instituti odsotnost z dela zaradi višje sile, odsotnost z dela zaradi posebnih okoliščin (hujša nesreča, ki zadene delavca), čakanje na delo, ko delodajalec ne more zagotavljati dela, izraba letnega dopusta in neplačani dopust, so našteli.
Delavec, ki dela ne more opravljati zaradi višje sile, je po 137. členu zakona o delovnih razmerjih upravičen do polovice plačila, ki bi ga prejel, če bi delal, oz. do najmanj 70 odstotkov minimalne plače. Elementi, ki opredeljujejo standard višje sile, so zunanji vzrok, nepričakovanost, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Med primere višje sile sodijo tudi naravne nesreče.
Višja sila lahko nastane tako na strani delavca kot delodajalca. Delavec denimo lahko ne more opravljati dela, ker ne more do delovnega mesta, odpravlja neposredno grožnjo naravne nesreče in podobno. Delodajalcu pa lahko na primer poplavi delovna sredstva, tako da dela pri njem ni mogoče opravljati. Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, delavec in delodajalec tveganje delita. Delavcu manjkajočih ur ni treba nadomestiti.
V posameznih primerih se lahko uporabi del zakona, natančneje 165. člen, ki določa pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin, med katerimi so tudi hujše nesreče, ki prizadenejo delavce − na tej podlagi imajo pravico do najmanj enega delovnega dne plačane odsotnosti.
Če delodajalec delavcu ne more zagotavljati dela iz poslovnega razloga, ga lahko v skladu s 138. členom zakona napoti na čakanje na delo. Delavec ima pri tem pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov od osnove (njegove povprečne mesečne plače za poln delovni čas iz zadnjih treh mesecev). Odreditev čakanja na delo, ki lahko v posameznem koledarskem letu traja največ šest mesecev, mora biti podana v pisni obliki. Mora pa biti delavec v času napotitve na čakanje na delo na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo.
Delavec in delodajalec se lahko za namen odsotnosti z dela dogovorita o izrabi letnega dopusta, delodajalec pa mora pri tem upoštevati možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti, določa 163. člen zakona. Poleg tega mora spoštovati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije z delavcem oz. njegovim predstavnikom.
Ena od možnosti odsotnosti z dela je tudi neplačana odsotnost oz. t. i. neplačani dopust, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja te oblike odsotnosti ne ureja, urejajo pa jo kolektivne pogodbe.
Organizacija dela
Z vidika organizacije dela sta po navedbah ministrstva pomembni predvsem možnost začasne spremembe vrste in kraja opravljanja dela oziroma odreditev drugega dela in dela na domu ter možnost odreditve dodatnega dela v primerih naravne ali druge nesreče.
V primerih naravnih ali drugih nesreč, ko sta ogrožena življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko v skladu s 169. členom zakona vrsto in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremeni tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine. Po zakonu o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec zaposlenim ob tem dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj dela.
Po 145. članu zakona o delovnih razmerjih pa je delavec dolžan opravljati delo preko polnega ali dogovorjenega krajšega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi, lahko pa tudi druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic v primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje. Tako delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialno škodo.
