Janez Janša
Sreda, 14. 10. 2020, 14.24
3 leta, 6 mesecev
Začenja se gradnja zgodovinskega energetskega projekta
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,00
16
Janša in Orban sta se srečala tudi na delovnem kosilu.
Operater slovenskega prenosnega električnega omrežja Eles je opoldne s slovesnostjo v Kidričevem tudi uradno začel gradnjo daljnovoda Cirkovce - Pince (2 x 400 kilovoltov). Zbrane je nagovoril predsednik vlade Janez Janša, na slovesnosti pa sta se mu pridružila še madžarski premier Viktor Orban ter hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman.
Vsi trije visoki gostje so zbrane ob začetku izvajanja dve desetletji načrtovane gradnje daljnovoda nagovorili. Janša je spomnil, da je priprava projekta trajala kar desetkrat dlje, kot bo trajala sama gradnja, ki naj bi bila po načrtih Elesa končana do leta 2022. Vklop v mednarodno povezavo pri Elesu sicer pričakujejo do konca prihodnjega leta, do leta 2022 pa bodo končali še okoljsko urejanje.
"Žal imamo v Sloveniji velikanske težave s hitrostjo razvojnih projektov in njihovega umeščanja v prostor, ne toliko s samo gradnjo, pač pa nasploh z birokratsko navlako. Prav ta primer nam mora biti dodatna spodbuda za to, da se nikoli več ne bo zgodilo, da bi neki postopki trajali 20 let, preden začnemo graditi," je dejal Janša.
.@JJansaSDS: Zahvala premierju 🇭🇺 Viktorju Orbanu in zunanjemu ministru 🇭🇷 @grlicradman za izjemno dobro medsosedsko sodelovanje v času prvega vala epidemije #COVID19, kjer širše povezave enostavno niso delovale in si se lahko zanesel predvsem nase in na svoje sosede. pic.twitter.com/bBjM8er69y
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 14, 2020
Orban za krepitev plinovoda in železniških povezav
Orban je današnjemu dogodku pripisal celo zgodovinski pomen, ne le zaradi energetskega povezovanja, pač pa zaradi pomembnega trenutka med državama. Srednja Evropa po njegovem mnenju pridobiva na pomembnosti, center razvoja pa se premika proti vzhodu. "EU ni zgolj nemško-francoska stvar, pač pa tudi povezava med temi državami, ki vse bolj pridobivajo vrednost in zato postajajo prizorišče geopolitičnih iger in interesov velikih," je dejal Orban.
Toda vse to po njegovem mnenju ni težava, pač pa bolj signal, da regija pridobiva vrednost. Pomembno področje je v tem smislu tudi energetska politika in povezovanje na tem področju po besedah Orbana pomeni krepitev pozicije v regiji. Še en takšen korak se bo zgodil, ko se bosta državi dogovorili še o krepitvi plinovoda in železniških povezavah, je dodal.
"Gradnja daljnovoda v interesu celotne EU"
Hrvaški zunanji minister pa je povedal, da je gradnja daljnovoda v interesu celotne EU, ki se trudi okrepiti infrastrukturne povezave v Srednji Evropi. V prihodnje bo po njegovem treba narediti še dodatne korake za zagotovitev dolgoročne zanesljivosti energetskih sistemov, saj bo vloga sektorja zelo pomembna tudi za gospodarsko okrevanje EU.
Načrtovani prenosni daljnovod, ki predstavlja del povezave med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, je ena glavnih prioritet slovenske vlade pri razvoju energetske infrastrukture. Z njim bodo vzpostavili prvo čezmejno povezavo s prenosnim omrežjem Madžarske, povečali zanesljivost delovanja sistema, prenosnega omrežja in uvozne prenosne zmogljivosti ter izboljšali zanesljivost napajanja odjema ob nepredvidenih dogodkih ali obratovalnih težavah v Sloveniji.
Minister @JernejVrtovec in DS @BKosorok se v Kidričevem udeležujeta obeležitve začetka gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince, ki bo vzpostavil prvo meddržavno povezavo s prenosnim madžarskim omrežjem in povečal zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. pic.twitter.com/KIZkUFhAfN
— Ministrstvo za infrastrukturo (@mzi_rs) October 14, 2020
Projekt je vreden dobrih 130 milijonov evrov
Začetek največje investicije v infrastrukturo prenosnega omrežja v zgodovini Elesa je bil pričakovan skoraj dve desetletji, a se je zapletalo pri dolgotrajnih prostorskih postopkih. Kot je v poletnem pogovoru za STA povedal direktor družbe Aleksander Mervar, je letos pred začetkom gradnje 80-kilometrskega daljnovoda nastala še trimesečna zamuda zaradi epidemije covid-19.
Projekt je vreden nekaj več kot 130 milijonov evrov, od tega je približno 50 milijonov evropskih sredstev, saj gre za interesni projekt več držav.
Po dobrih dveh desetletjih načrtovanj se tako gradnja začenja, potem ko je agencija za energijo izdala odločbo o financiranju daljnovoda, rešen pa je tudi zaplet zaradi trase pri Hotizi, kjer daljnovod prečka hrvaško katastrsko ozemlje. Eles je junija s hrvaškim Dalekovodom podpisal tudi pogodbo o sodelovanju pri projektu, še piše STA.
16