Četrtek, 27. 4. 2023, 7.21
1 leto
Golob: Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,34
46
"Dediščina Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitve znali izkoristili zgodovinsko priložnost, nas uči, da je včasih potrebna odločnost. In da sta demokracija in svoboda vrednoti, ki ne smeta poznati meja," je poudaril premier Robert Golob.
Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu boja proti okupatorju poudaril, da je današnji dan praznik spomina in razmisleka o preteklosti, prihodnosti, predvsem pa o nas samih in naši nravi. Pozval je, naj nas preteklost navdihuje z dobrimi zgledi in naj nam zgodovinsko sporočilo tega dne pomaga graditi prihodnost.
"Vojne se ne razplamtijo čez noč. Vojne so v nas in med nami. Hrani jih vsaka, še tako bežno izrečena ali lahkomiselno zapisana beseda, ki žali, ponižuje ali razdvaja. Zato je prav, da vsak od nas prispeva svoj delček v mozaik sožitja in odprtosti, na katerem skušamo graditi državo," je predsednik vlade pozval v poslanici.
Dodal je, da bodo vedno obstajali močnejši in šibkejši, tako narodi kot interesi. "Tudi Slovenci smo se doslej vsakih nekaj desetletij znašli v položaju, ko smo si morali izboriti svojo pravico. Naivno bi bilo pričakovati, da so pred nami zgolj brezskrbna leta moderne družbe," je opozoril.
Po njegovih navedbah bomo še vedno prihajali v položaj, ko se bomo morali upreti črno-belim interpretacijam sedanjosti in zgodovine. "Notranjim in zunanjim. Takih, ki ne spoštujejo dejstev, pač pa z njimi manipulirajo. Te zle silnice lahko premaga zgolj družba, ki je dovolj odprta, da so v njej jasno slišana vsa mnenja. Tudi tista, ki so morda diametralno nasprotna od naših, a vendarle pomembno plemenitijo in zaokrožujejo javno razpravo," je zapisal.
Ob tem je spomnil, da bomo prihodnje leto prav v tem času praznovali dvajseto obletnico vstopa Slovenije v EU. Slovenija v tem času ni postala le enakopravna, temveč aktivna in pomembna članica zveze, ki v teh težkih časih dejavno prispeva k prizadevanjem za ponovno vzpostavitev miru in stabilnosti na stari celini, je prepričan Golob.
"Dovolimo torej preteklosti, da nas navdihuje z dobrimi zgledi. Že dediščina Slovenk in Slovencev, ki so v času osamosvojitve znali izkoristili zgodovinsko priložnost, nas uči, da je včasih potrebna odločnost. In da sta demokracija in svoboda vrednoti, ki ne smeta poznati meja," je še poudaril.
Pirc Musarjeva: Na upor moramo biti ponosni
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju poudarila, da moramo biti na upor ponosni, saj je omogočil obstoj slovenskega naroda. Poudarila je, da moramo zato podpreti upor Ukrajincev, ob tem pa si je izposodila misel francoskega pisatelja in filozofa Alberta Camusa, da je uporni človek človek upanja.
"Na upor Slovenk in Slovencev proti okupatorju v drugi svetovni vojni, ki se ga spominjamo danes, moramo biti neizmerno ponosni," je v poslanici uvodoma dejala predsednica. Pogum, požrtvovalnost, odločnost in tovarištvo bork in borcev so namreč omogočili obstoj slovenskega naroda, je dodala.
Narodnoosvobodilni upor se je začel tiho in preudarno, nato pa z vse bolj odločnimi in vidnimi koraki, ki so se glasno slišali na poti upora proti nacizmu in fašizmu. "Od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne je bila moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice," je poudarila.
Bistvo upora je po njenem mnenju kritična sposobnost reči "ne" aktualnim krivicam, ob tem pa misliti na prihodnost, da iz nje nikogar ne izključujemo. Za takšna dejanja pa je treba "upati si in si hkrati tudi zaupati". "Vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju izrekam priznanje in globoko spoštovanje za pogumna dejanja, ki so nam omogočila svobodno in samostojno državo," je poudarila.
Dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek OF
Danes praznujemo dan upora proti okupatorju kot spomin na slovensko odporništvo in nastanek Osvobodilne fronte, osrednje odporniške organizacije Slovencev v drugi svetovni vojni.Dan upora proti okupatorju velja za spomin na dogodke 26. aprila 1941. Takrat so v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili protiimperialistično fronto.
Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop-Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.
46