Janez Janša
Sobota, 22. 4. 2023, 22.57
1 leto, 8 mesecev
Velika pričakovanja Roberta Goloba
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,60
82
Mineva eno leto od državnozborskih volitev, na katerih je prepričljivo zmagalo Gibanje Svoboda Robert Goloba, SDS Janeza Janše pa se je po dveh letih oblasti preselila v opozicijo. So bila pričakovanja volivcev z lanskega aprila uresničena? Politična analitika Marko Lovec in Igor Lukšič menita, da je bilo glavno pričakovanje volivcev, zamenjava Janševe vlade, uresničeno. Zapleta pa se pri drugih pričakovanjih volivcev in pri najavljenih reformah.
V ponedeljek bo minilo leto dni od zadnjih parlamentarnih volitev, ki so bile 24. aprila. Na njih je prepričljivo zmagalo Gibanje Svoboda Roberta Goloba, do tedaj vladajoča SDS Janeza Janša pa je pristala na drugem mestu s precejšnjim zaostankom. Gibanje Svoboda je dobila 34,45 odstotka glasov, SDS pa 23,48 odstotka. V parlament so se uvrstile še stranke Nsi, SD in Levica.
V državnem zboru ima levi tabor (Gibanje Svoboda, SD in Levica) 53 sedežev, desni (SDS in NSi) pa 35. Za sestavo državnega zbora v tem mandatu je značilna velika prevlada Gibanja Svoboda, saj ima ta kar 41 sedežev, največ v dosedanji zgodovini samostojne Slovenije.
Velika mobilizacija volilnega telesa
Za politologa in političnega analitika Marka Lovca s FDV je bil glavni razlog za veliko zmago Gibanja Svoboda aprila lani velika mobilizacija volilnega telesa proti prejšnji vladi, ki jo je vodil Janša. Deloma je na veliko volilno udeležbo (lani aprila je bila kar 70,96-odstotna, na volitvah leta 2018 pa 52,64-odstotna) vplivala tudi pandemija covida-19. Del volivcev, ki je nasprotoval protikovidnim ukrepom prejšnje vlade, je glasoval za stranko Resni.ca in Zdravo družbo, del tega volilnega telesa pa je najverjetneje podprl tudi Gibanje Svoboda in druge opozicijske stranke, ki so bile kritične do nekaterih potez Janševe vlade, pravi politični analitik.
Za politologa in političnega analitika Marka Lovca s FDV je bil glavni razlog za veliko zmago Gibanja Svoboda aprila lani velika mobilizacija volilnega telesa proti prejšnji vladi, ki jo je vodil Janša.
Na izid volitev so po mnenju Lovca vplivale tudi nekatere poteze Janševe vlade, ki niso bile povezane s pandemijo, kot sta odnos do medijev in civilne družbe. Tudi korupcijske afere so prispevale k temu, da se je velik del volivcev odločil za glasovanje proti vladi, pojasnjuje politolog. Poleg tega je na volitvah spodletelo tudi strankam, ki so podpirale Janševo vlado: SNS Zmaga Jelinčiča, Konkretno Zdravka Počivalška in Naša dežela Aleksandre Pivec.
Se bo Janša vrnil?
Na vprašanje, ali so se – gledano iz enoletne perspektive – pričakovanja volivcev uresničila, Lovec odgovarja: "Vprašanje je, kaj so pričakovali od nekoga brez političnih izkušenj. Očitno so volivci hoteli zamenjati Janšo. To je bilo prvo pričakovanje in to pričakovanje je bilo tudi uresničeno. Ni pa rečeno, da bo Golobova vlada vzdržala in ni rečeno, da se Janša ne bo vrnil. Mislim, da je Janša te dni dal izjavo, da četudi vlada pade, to še ne pomeni nujne novih volitev. Mogoča je celo ponovitev scenarija, ki smo ga videli, če sledimo temu, kar je rekel."
Drugo pričakovanje volivcev na lanskih volitvah je bilo po mnenju Lovca, da bo vladanje potekalo na drugačen način, manj arbitrarno, bolj konsenzualno, z vključevanjem. "Kar zadeva bolj vključujoče vladanje, so tu mešani občutki. Zdi se, da se civilna družba vključuje, veliko je strateških svetov. Po drugi strani pa premier včasih zelo nerodno poseže v kakšne procese ali odločitve. Na primer napove, da bodo sodniki dobili nek denar, pove, da predlog davčne reforme zdaj ni več aktualen, da morajo nekateri odstopiti, glede odstrela divjadi … Zdi se, da premier včasih nerodno posega v te procese z lastnimi odločitvami, ki niso dogovorjeni znotraj vlade oziroma v širšem krogu."
Morebitna naivna pričakovanja
"Če pa so imeli ljudje še kakšna druga pričakovanja, na primer da se bodo v Sloveniji izboljšale stvari na vseh področjih, da bomo imeli zdaj naenkrat odlično zdravstvo, izjemno uspešno zunanjo politiko, da bo dovolj denarja za pokojnine in oskrbo ter da se bo povečala gospodarska rast, pa so bila ta pričakovanja naivna, ker teh stvari ni mogoče spremeniti čez noč. Da dosežeš te stvari, potrebuješ izkušeno vlado. Ljudi, ki imajo kilometrino in znajo upoštevati strokovne nasvete ter se znajo soočiti z različnimi kritikami in se upreti lobističnim skupinam. To pač od nekoga, ki je nov v politiki, ne moreš pričakovati. Upam, da ljudje niso imeli takšnih pričakovanj," pravi Lovec.
Robert Golob je novo vlado sestavil s SD Tanje Fajon in Levico Luka Mesca.
Po aprilskih državnozborskih volitvah so bile lani oktobra in novembra še predsedniške volitve, na katerih se je uradno neodvisni kandidat Anže Logar, ki ga je podpirala SDS, zelo dobro odrezal, po drugi strani pa je SDS konec novembra izgubila vse tri referendume, ki jih je predlagala (zakon o vladi, zakon o RTV Slovenija in zakon o dolgotrajni oskrbi). Kakšna so torej eno leto po državnozborskih volitvah razmerja moči med obema tabora?
Je šla Janševa SDS prehitro v referendume?
Tudi tukaj ni dokončnih odgovorov, poudarja Lovec in dodaja, da je SDS – gledano iz zunanje perspektive – v določeni krizi, ker ji znova ni uspelo dobiti drugega mandata (prvič ji je spodletelo leta 2008, op. p.). "Poleg tega so se ti referendumi zgodili prehitro. Delovalo je, da s temi referendumi rešujejo stranko in Janšo. Namesto nekega premisleka so skušali novi vladi na silo dokazati, da tudi oni lahko mobilizirajo neko splošno volilno telo in da lahko ustavljajo vladne predloge, a jim to ni uspelo."
Morda bi bilo pametneje, če bi potrpežljivo čakali malo dlje, dokler ne bi Golobovi vladi padla podpora, in bi šele potem šli v referendumsko kampanjo, morda glede vprašanja kmetov, upokojencev ali kanala C0, meni Lovec. "Morda bi bili v tem primeru bolj uspešni. Bili so torej prehitri. Zdi se, da je šlo za reševanje vodstva in identitete SDS, tudi v povezavo z Janšo. Po teh neuspelih referendumih je NSi rekla, da ne bo več vstopila v vlado, ki bi jo vodil Janša. Zdi se, da je to takrat zakoličilo usodo SDS in da pod Janšo ne more več priti na oblast. Čeprav vemo, da politiki spreminjajo svoje mnenje."
Bo odločilno zadnje leto pred volitvami?
Trenutno rezultati kažejo boljše za SDS, saj je izenačena v anketah z Gibanjem Svoboda oziroma jo nekaterih anketah celo prehiteva, pravi Lovec in dodaja: "Nič pa to nujno ne pomeni. Vemo, da ankete niso enake kot volitve. Vemo, da v prvih dveh letih običajno vlade poizkušajo spremembe, ki so lahko tudi boleče. Vlade se tudi še učijo in potem to zbije javnomnenjsko podporo. Pomembni sta zadnji dve leti oziroma zadnjo leto pred volitvami. Za zdaj ostaja odprto, kako bo vlada naprej vozila svojo politiko in kako uspešna bo. V odnosu do tega se bo tudi pokazalo, kakšen je položaj SDS – ali imajo pod Janšo sploh še možnost, da sestavijo kakšno vlado ali ne."
"Na predsedniških volitvah je tudi del desnosredinskega volilnega telesa opozoril, da si želi neko zmerno alternativo. Logar je to predstavljal. Kar nujno ne pomeni, da ima tisto, kar bi potreboval nek politik, da bi vodil uspešno konservativno stranko," o Logarju pravi Lovec.
Glede lanskih predsedniških volitev in Logarja Lovec poudarja, da so te drugačne od parlamentarnih. Na predsedniških volitvah se išče neko sredinsko osebo, ki je sprejemljiva za večino, parlamentarne volitve pa bolj temeljijo na polarizacijski logiki, na relativni zmagi.
Glede Logarja je še vse odprto?
"Na predsedniških volitvah je tudi del desnosredinskega volilnega telesa opozoril, da si želi neko zmerno alternativo. Logar je to predstavljal. Kar ne pomeni nujno, da ima tisto, kar bi potreboval nek politik, da bi vodil uspešno konservativno stranko. Politični prostor je pri nas še zelo polariziran. Vprašanje je, ali bi lahko Logar z neko zmerno politiko prepričal dovolj volivcev, da bi postal desna alternativa SDS in bi potem on sestavljal novo vlado. Težava je tudi, ker bo deloma lovil iste volivce kot NSi. Lahko bi NSi celo potisnil pod prag, če bi bile tukaj velike podobnosti. Veliko ostaja še odprto."
"Golobova vlada je dolgo časa delala na pogon antijanšizma"
Nekdanji predsednik SD in politični analitik Igor Lukšič je prepričan, da je bil na lanskih aprilskih volitvah za rezultat najbolj zaslužen Janez Janša s svojo politiko zadnjih dveh let pred volitvami. "S tem, ko je naredil kandidata Roberta Goloba, kot človeka, ki se je uspel prikazati, da ima ravno pravšnjo distanco do politike, da so ga ljudje kupili kot popolnoma nov obraz. Kot menedžerja, ki bi lahko s Slovenijo delal popolnoma drugače kot Janša. To je bilo po moje ključno za ta rezultat."
Nekdanji predsednik SD in politični analitik Igor Lukšič je prepričan, da je bil na lanskih aprilskih volitvah za rezultat najbolj zaslužen Janez Janša s svojo politiko zadnjih dveh let pred volitvami.
Na vprašanje, ali so se pričakovanja volivcev uresničila, Lukšič odgovarja: "To volilno telo je večino svojo pričakovanj vložilo v to, da vlada Janeza Janše gre. To pričakovanje je bilo uresničeno. Vlada Roberta Goloba je kar dolgo časa delala na pogon antijanšizma. Tudi zato, ker je šla Janševa ekipa v tri referendume in nazadnje še v interpelacijo vlade. Celo leto jo je torej poganjal antijanšizem."
Preobsežno najavljanje reform?
Po drugi strani Golobova vlada ni mogla na polno začeti in ni mogla pokazati svojega potenciala, pravi Lukšič. "Ni mogla pokazati, da je zelo prazna, in ni mogla pokazati, da ima kakšne ideje. Pomanjkanje teh idej je začela kazati v začetku tega leta z nekakšnim hlastanjem v obliki najavljanja reform. To najavljanje reform je spet šlo v prevelike obsege oziroma v preobsežne obljube, ki se jih s to slovensko kapaciteto v kratkem času enostavno ne da narediti. Zdaj smo v neki realnosti. Ta realnost pa kaže na to, da se bo morala vlada organizirati okrog nekaterih projektov, za katere verjame, da ima moč in podporo ljudi, da jih lahko uresniči. Bomo videli."
Golobova vlade je po Lukšičevem mnenju prepoznala glavne težave po njihovi oceni in se jih je lotila. Nekatere reforme bo morala dolgoročno zastaviti, na primer reformo plačnega sistema, saj se tega ne more rešiti od danes do jutri, ker proračun temu ne more slediti. Lukšič tudi meni, da bo morala Golobova vlada spremeniti način razmišljanja.
Igor Lukšič meni, da bo na prihodnjih volitvah antijanšizem premalo za zmago leve sredine.
"Za časa Janševe vlade se je zdelo, da je od predsednika vlade odvisno, koliko posamezna družbena kategorija lahko dobi iz proračuna. In če je v covidnih razmerah to dejansko lahko šlo na tak način, je zdaj čim bolj jasno, da to ne bo šlo več. Te forme, za katero se je zdelo, da jo Golob prevzema od Janše, da gre lahko pred skupino ljudi in ji obljubi višjo plačo, se ne bo dalo več na tak način početi."
Se prednost leve sredine zmanjšuje?
Glede razmerja moči med obema taboroma eno leto po volitvah Lukšič poudarja, da razmerja moči v glavnem določajo sedeži v parlamentu. "Za enkrat so razmerja ista, prestopov ni. Položaj glede tega je stabilen. Na vidiku ni novih strank." Predsedniške in tudi državnozborske volitve so po Lukšičevem mnenju pokazale, da upada zmožnost leve sredine, da organizira intelektualni potencial in s tem tudi prednost pred leve sredine.
"Zlasti se to vidi pri predsednici države Nataši Pirc Musar. Pri njej gre za moralni hendikep, ker je prej delala v privatnem sektorju in je optimizirala davke ter prihaja iz nekega drugega sveta, kot je bila do zdaj navajena leva sredina. Pa tudi obkroža se z ljudmi, ki nimajo politične kilometrine, zato je bil rezultat za levo sredino na predsedniških volitvah tako slab."
Bo antijanšizem premalo za zmago?
Leva sredina bo po Lukšičevem mnenju izgubljala, če ne bo znala narediti kandidatov, ki bodo na dolgi rok unovčili prednost, ki jo ima leva sredina, to je organizacija intelektualnega potenciala. V primeru populističnih zgodb bo izid med obema taboroma vedno tesen. "Še zlasti, ker na naslednjih volitvah ne bo Janševe vlade, zaradi česar leva sredina ne bo mogla biti antijanšistična, saj bo to premalo za zmago. Bo treba angažirati nove vire. Zdaj je leva sredina zmagovala zaradi prevlade na intelektualni ravni. Če se bo temu odpovedala, bo težko vidna kakšna razlika," še meni Lukšič.
82