evropske volitve
Ponedeljek, 27. 5. 2019, 9.16
7 mesecev, 2 tedna
Evropske volitve nakazale prelomnico in nove trende v EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,25
3
"Imeti državo in biti član EU je v prvi meri odgovornost, Slovenci pač tega še nismo razumeli. In zato je pri nas tako, kot je," pravi Boštjan Udovič.
Tako visoka podpora zelenim in skrajnim desnim populistom na evropskih volitvah pomeni prelomnico, ki kaže na nove trende. Vzpon zelenih bi lahko nakazoval tudi novo delitev, imel bi lahko velike posledice, medtem ko je socialna demokracija že dlje časa v krizi. Oblikovanje koalicije bo zahtevno, lahko bi dobili tudi manjšinsko koalicijo, a ta bi morala biti za nujne strateške premike EU trdna in večinska, pravita sogovornika.
Rezultati včerajšnjih evropskih volitev so pokazali, da bo imela v evropskem parlamentu še naprej največ sedežev desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), vendar jih bo v primerjavi z letom 2014 precej izgubila. EPP je osvojila 166 sedežev, kar je 55 sedežev manj kot pred petimi leti.
Drugi so znova socialdemokrati, ki so v primerjavi z volitvami pred petimi leti izgubili 52 sedežev in jih bodo imeli 139. Največ sedežev je pridobila skrajno desna, populistična stran, pridobila naj bi 41 sedežev.
Liberalci (Alde) so v primerjavi s prejšnjo sestavo pridobili 40 sedežev, skok pa je uspel tudi zelenim, ki bodo imeli 15 sedežev več. Rezultat so izboljšali liberalci, zeleni ter skrajna desnica in evroskeptiki, poslabšali pa zmerni evroskeptiki in levica.
Zeleni so se povzpeli tako v Nemčiji kot v številnih drugih državah, tudi na Švedskem.
Vzpon zelenih kaže na prelomnico in nove trende
"Gre za neko prelomnico, ki kaže na neke nove trende," to, da so zeleni in skrajno desni populisti na volitvah prejeli tolikšno podporo, komentira Boštjan Udovič, politolog in profesor Fakultete za družbene vede Ljubljana. "Populizem je postal osrednja politika, kar pomeni, da ni več eksotika, saj so po malem vsi politiki populisti. In s tem se bomo morali spopasti oziroma bomo morali začeti videti prek sporočil politikov, prek njihove všečnosti," je dejal Udovič.
Spomnil je na to, da radi veliko obljubljajo, a nato malo zares udejanjijo. "Najprej zato, ker trčijo ob strukturne ovire, nato pa zato, ker sami vedo, da je to, kar so obljubljali neizvedljivo," pravi Udovič.
Po njegovem mnenju bo migrantska kriza še naprej razdvajala Evropo, če ne bo skupnega odgovora nanjo. "In tega ni, potem pa vsaka država malce 'po svoje šmira'," kar pomeni, da se doma ukrepi sprejemajo tako, kot jih določa javno mnenje. To pa ni dobra popotnica za krepitev EU," meni Udovič.
Morda gre za prvi obris nove delitve
Zeleni so večja uganka, ocenjuje Udovič. "Kot se trenutno kaže, gre za vratek 'mehkih revolucionarjev', ki želijo izpostavljati nove teme. In te nove teme intrigirajo predvsem mlajše. To je dobro. EU mora postati na zeleni tehnologiji temelječe gospodarstvo, če hoče preživeti," meni Udovič.
Kot pravi Marko Lovec, strokovnjak za mednarodne odnose, so zeleni največji zmagovalci, povzpeli so se tako v Nemčiji kot tudi v številnih drugih državah.
"V Nemčiji predstavljajo absolutnega zmagovalca med mladimi pod 30 let. Gre za vpliv generacije, ki odrašča v posthladni vojni in za katero glavno vprašanje Evrope ni mir in tudi ne klasične teme delavskih pravic proti trgu ali vprašanje konservativnih vrednot proti multikulturalizmu, temveč okolje," pravi Lovec.
Po njegovem mnenju je to morda prvi obris nove delitve. Po delitvi na leve in desne v 20. stoletju in delitvi na kulturne progresivce in konservativce v času globalizacije je nova delitev "okolje proti moderni potrošnji in proizvodnji".
To ima lahko velike posledice, pravi Lovec, saj gre namreč za uporabo obnovljivih proti neobnovljivim virom, individualne proti javni obliki mobilnosti in bivanja, lokalnim proti globalnim verigam in virom in tako naprej, opisuje Lovec.
"Koalicija mora biti trdna in večinska, ne pa manjšinska, ker če ne bo zelo težko narediti strateške premike, ki jih EU nujno potrebuje," je dejal Udovič.
"Prepih je vedno dober"
"Zavedati se moramo, da so tudi do sedaj liberalci/ALDE podpirali koalicijo EPP/S&D, kar kaže tudi pomemben delež liberalnih komisarjev v EK," pravi Udovič.
Po njegovem mnenju se tu ne bo nič spremenilo, le usklajevanja bodo težja med vsemi tremi skupinami.
"Treba pa si bo razdeliti institucije. Tako bo po mojem Komisijo vodil EPP, parlament S&D, Evropski svet pa ALDE. Sam bi raje obrnil, ker menim, da se je epepejevsko vodenje EK malce izpelo in je čas za nov, svež veter. Ne pozabimo, da je S&D vodil komisijo 1999-2004, nato je komisijo 15 let vodil EPP. Nikoli ni za higieno dobro, da neko politično institucijo vodi ista skupina. Kot je rekel že papež Janez XIII., prepih je vedno dober," meni Udovič.
Po njegovem mnenju bo v EP sedaj bolj burno, še posebno glede na rezultate evropskih volitev v Veliki Britaniji. "Tako da menim, da bo še več 'kričanja' in metanja peska v motor delovanja EU, zato mora biti koalicija trdna in večinska, ne pa manjšinska, ker če ne bo zelo težko narediti strateške premike, ki jih EU nujno potrebuje," meni Udovič.
Kdo bo sestavil koalicijo
O tem, kdo bo sestavil koalicijo, Udovič pravi, da bi sam na tem mestu raje videl Timmermansa, in sicer tudi zato, ker ima izkušnje s tega področja in je bil ne nazadnje podpredsednik EK.
"Weber bi bil po mojem primeren za predsednika EP. Če se pa ne bodo mogli zmeniti, pa sam vidim še dva kandidata: Moscovicija in Barniera. Lahko pa se pojavi kdo nov. Ne bi bilo, če EU misli z enakopravnostjo resno, neumno, če bi EK vodil kdo iz novih držav članic," meni Udovič. Kot možno koalicijo Udovič sicer vidi tudi EPP, S&D in zelene, a kot pravi, bi to bila šibka večina.
"Po delitvi na leve in desne v 20. stoletju in delitvi na kulturne progresivce in konservativce v času globalizacije je nova delitev 'okolje proti moderni potrošnji in proizvodnji'," pravi Marko Lovec.
Da bo oblikovanje koalicij zanimivo, meni tudi Lovec. Kot pravi, bo dogovor o predsedniku Komisije težaven.
"ALDE, ki je v vzponu, bo forsiral priljubljeno Verstagerjevo. Sredinska koalicija je glede na neuspeh EPP in SD na volitvah tudi nekoliko tvegana in je lahko napačen signal ter povzroči še večji poraz na naslednjih volitvah, če ne bo bistvenih sprememb. Alternativa je desnosredinska koalicija EPP-desne skupine, koalicija bo težavna zaradi formiranja desnih skupin in nesoglasij med desnimi skupinami," pravi Lovec.
Lovec meni, da je na nek način zmagovalec volitev tudi status quo. "Koalicija brez EPP, SD in ALDE praktično ne bo mogoča. EPP bo morala pokazati da se zaveda poraza kljub zmagi in morda žrtvovati Webra kot kandidata za koga drugega," pojasnjuje.
Kot pravi, brexit še dodatno zapleta stvari, ker lahko rezultati z britanskimi poslanci zaradi velike polarizacije glasov omogočajo en tip večine, po njihovem odhodu pa tovrstna večina ne bo več mogoča, kar pomeni, da utegne potrjena komisija ostati brez podpore, je še pojasnil.
"Socialdemokracija v Nemčiji je popolnoma pogorela"
Nad rezultati v Franciji, delno v Grčiji je bil Udovič presenečen. Kot pravi, so ga delno presenetili tudi rezultati v Nemčiji, kjer je "socialdemokracija popolnoma pogorela", na drugi strani pa so zeleni izrazito izboljšali svoj rezultat.
"Podobno je v Franciji, kjer socialdemokracije več ni. In to v državi, kjer je bila donedavnega še na oblasti. Pa v Veliki Britaniji, kjer se kaže velika razdvojenost; medtem ko je stranka za brexit zmagala, pa ji sledijo liberalci, ki se zavzemajo za tesnejše vezi z Unijo.
Corbyn se je s svojim igranjem "brexit da, brexit ne" opekel in čas bi bil, da prevzame odgovornost. Polom torijcev pa je pričakovan. Zanimiva je situacija na Hrvaškem, kjer si SDP in HDZ delita po štiri sedeže, kar je nepričakovano. Zanimiva je Nizozemska, kjer so socialdemokrati povečali svojo osnovo, prav tako Poljska, kjer je opozicija dobila skoraj toliko kot vladajoča stranka," rezultate volitev drugih držav komentira Udovič.
"Corbyn se je s svojim igranjem 'brexit da, brexit ne' opekel in čas bi bil, da prevzame odgovornost," meni Udovič.
"Mehko paktiranje z antimigrantsko retoriko se evropski ljudski stranki ni obrestovalo"
"Največji skupini EPP in S&D sta, kot so napovedovale projekcije, največji poraženki. Poraz SD je boleč v Nemčiji. Socialna demokracija je že nekaj časa v krizi v več državah. Vendar pa je doživela tudi preporod - v Španiji, na Nizozemskem, kar bo vplivalo na razmerja znotraj skupine S&D," pravi Lovec.
Kot pravi Lovec, se "mehko paktiranje z antimigrantsko retoriko evropski ljudski stranki" ni obrestovalo, razen na Madžarskem. "Oboje kaže na poraz statusa quo. Niti paktiranje s protimigrantsko retoriko (EPP) niti strašenje pred nacionalizmom in koncem Evrope (SD) v kombinaciji z istimi obrazi in politikami ni uspelo mobilizirati volivcev in ohraniti statusa quo. To je skladno z javnomnenjskimi raziskavami, ki so pokazale, da so Evropejci proevropsko usmerjeni, da pa si želijo sprememb," je dodal Lovec.
V razvitih demokratičnih državah se ljudje zavedajo, da so volitve odgovornost, in ne samo pravica, večjo volilno udeležbo komentira Udovič.
"V Sloveniji EU in lastno državo še vedno jemljemo kot nekaj tujega, ne našega"
V razvitih demokratičnih državah se ljudje zavedajo, da so volitve odgovornost, in ne samo pravica, večjo volilno udeležbo komentira Udovič.
"Letos, ko je kazalo, da bi se lahko evroskeptičen tok še bolj okrepil, so se ljudje bolj podvizali. Prav tako so na volišče šli evroskeptiki. In večina je narasla. Razen v Sloveniji, kjer EU in lastno državo še vedno jemljemo kot nekaj tujega, ne našega. In za njun razvoj nismo pripravljeni sprejeti odgovornosti. Imeti državo in biti član EU je v prvi meri odgovornost, Slovenci pač tega še nismo razumeli. In zato je pri nas tako, kot je," pravi Udovič.
3