SiolNET. Novice Slovenija
7,52

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Teh osem poslancev bo glas Slovenije v Evropskem parlamentu

7,52

termometer

Volitve v Evropski parlament, skupinska slika
Foto: Bojan Puhek

Predstavljamo politike, ki so jim slovenski volivci na evropskih volitvah zaupali stolčke v Evropskem parlamentu. Med njimi so štirje aktualni evropski poslanci in štirje novinci.

Evropski poslanci Novice Slovenija v Bruselj pošilja ...

Udeležba na volitvah je bila 28,29-odstotna, kažejo podatki Državne volilne komisije, potem ko je ta preštela skoraj vse glasovnice (99,91 odstotka). Slabega pol milijona, natančneje 482 tisoč, volivcev je izbralo osmerico, ki bo pet let zastopala Slovenijo v Bruslju. Predstavljamo nove (in stare nove) evropske poslance.

Milan Zver Foto: Ana Kovač Milan Zver, SDS

57-letni politik, ki izhaja z Destrnika blizu Ptuja, končuje svoj drugi mandat v Bruslju. V skupno desetih letih dela v Evropskem parlamentu je bil vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je SDS. 

Po izobrazbi je doktor političnih znanosti, kariero je začel kot mladi raziskovalec na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (predhodnica današnje fakultete za družbene vede), nato je bil univerzitetni profesor na mariborski ekonomski fakulteti. V politiki je od leta 2004, ko je bil izvoljen za poslanca državnega zbora (DZ). 

Na današnjih evropskih volitvah je bil prvo ime liste SDS in SLS.

Na spletni strani se opisuje takole:

"Sem poročen, oče dveh hčera in dedek dveh vnukov in vnukinje. V prostem času rad poslušam glasbo, igram tenis in šah. Sem pa tudi ljubitelj nogometa, košarke in smučanja. Z veseljem tudi kuham in poprimem za delo okoli hiše."

Evropski poslanci. Kolaž. Novice Za kaj se bodo zavzemali novoizvoljeni poslanci

Romana Tomc, SDS

Romana Tomc Foto: Pisarna evropske poslanke Romane Tomc Karierna pot v Ljubljani rojene ekonomistke se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki jo je tedaj vodil Jožko Čuk. Nato je prestopila v vrste Združenja delodajalcev, kjer je vodila oddelke za ekonomske zadeve. Na volitvah za državni zbor je za SDS prvič kandidirala leta 2004, desetletje pozneje pa je prvič kandidirala na evropskih volitvah in odšla v Bruselj.

Konec leta 2017 je kandidirala na predsedniških volitvah in pristala na tretjem mestu (za zmagovalcem Borutom Pahorjem in poznejšim premierjem Marjanom Šarcem).

Zadostno število volilnih glasov je pridobila kot drugouvrščena na listi SDS in SLS.

V intervjuju za Večer je nedavno dejala takole:

 "Imam posebno življenje in rada rečem, da imam tudi posebno družino. Z možem imava skupaj štiri otroke. Vsi so že odrasli in glede tega mi je gotovo lažje kot nekaterim kolegom in kolegicam. Družina ni z mano nikoli živela v Bruslju, seveda pa pride na obisk. (...) Zagotovo je to poseben način življenja, s svojimi plusi in minusi vred."

 

Argument, Tanja Fajon, Franc Bogovič, Ivo Hvalica, Sebastjan Jeretič Foto: Ana Kovač Franc Bogovič, SLS

Politik iz Senovega pri Brežicah je v državno politiko stopil leta 2008, ko je postal poslanec. Leto pozneje je postal najprej podpredsednik in nato predsednik SLS. V drugi Janševi vladi, ki je delovala od februarja 2012 do februarja 2013, je bil minister za kmetijstvo in okolje.

Leta 2014 je postal poslanec v Evropskem parlamentu, danes pa si je zagotovil še drugi mandat. Čeprav je bil četrto ime na listi SDS in SLS, je s pomočjo preferenčnih glasov premagal Patricijo Šulin iz SDS.

Na svoji spletni strani o sebi pove naslednje:

"Govori angleško in hrvaško. Je velik zagovornik zdrave, doma pridelane hrane kot tudi ohranitve vode kot naravnega javnega vira. V prostem času se najraje posveča družinskemu nasadu jablan na svoji kmetiji. Je poročen in oče treh otrok, hčere in dveh sinov."

 

Tanja Fajon, SD

Tanja Fajon Foto: STA Nekdanja novinarka je bila že tretjič izvoljena v evropski parlament. Preden so ji volivci drugič podelili mandat, je med volilno kampanjo zagovarjala stališče, da bi morali mandate evropskih poslancev omejiti na dva petletna mandata.

Oseminštiridesetletna diplomirana novinarka je bila pred izvolitvijo dopisnica nacionalne televizije iz Bruslja. Je tudi podpredsednica stranke SD. Na današnjih evropskih volitvah je bila prvo ime liste SD.

V spletnem intervjuju se je pred leti opisala kot adrenalinsko, trmasto, radovedno, pogumno, spoštljivo. Kot svojo dobro točko je navedla posluh in dovzetnost za zgodbe ljudi, kot slabost pa "predajanje delu na račun prostega časa in ljudi, ki jih imam rada". Njen hobi so potovanja.

 

Milan Brglez Foto: Ana Kovač Milan Brglez, SD 

Po izobrazbi doktor mednarodnih odnosov je bil med letom 2006 in 2014 predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV. Pred petimi leti pa je bil na listi SMC izvoljen za poslanca DZ. Sprva se je potegoval za položaj zunanjega ministra, a mu ni uspelo. Ministrski položaj je pripadel Karlu Erjavcu, Brglez pa je bil imenovan za predsednika državnega zbora (DZ).

Junija lani je bil znova izvoljen za poslanca SMC, čeprav sta se že pred tem s predsednikom stranke Mirom Cerarjem zapletla v nekaj sporov. Dva meseca po volitvah je nato prestopil v drugo koalicijsko stranko SD. Kljub temu da je bil šele na četrtem mestu liste, je danes dobil dovolj preferenčnih glasov za mandat evropskega poslanca.  

Oče dveh hčera v prostem času rad igra šah: "Moj oče je bil dober šahist, igral je na uro, šahirala sva in se prepirala. Tako sem dobil veselje. Potem sem prebiral šahovske knjige in tekmoval. Igral sem tudi z računalnikom, a ni isti občutek kot igrati s človekom, ko je pomembna tudi psihologija. To je zame še vedno zelo lepa igra, umetnost in šport. Zanimiva je, potrebuješ potrpežljivost."

 

Irena Joveva, LMŠ

Irena Joveva Foto: STA Ena izmed paradnih novinark informativnega programa slovenske komercialne televizije je povsem nepričakovano postala nosilka liste LMŠ. Tridesetletna diplomantka mednarodnih odnosov na FDV, ki je pozneje na isti fakulteti tudi magistrirala na temo "Odnos EU do makedonskega nacionalnega vprašanja", je bila po lastnih besedah tudi sama sprva šokirana nad ponudbo LMŠ. A kot je dejala, so prevladali vsebinski razlogi in kompatibilnost s stranko. V kampanji je obljubila, da se bo posvetila mladim.

V marčevskem intervjuju za Reporter je o sebi dejala:

"Čeprav me na videz marsikdo zamenja za naivno ali nevedno, ker sem dostikrat tiha, sem vse prej kot to. Držim se pravila dveh pravil. Prvo je, da nikoli ne razkriješ čisto vsega, kar veš."

 

Klemen Grošelj Foto: STA Klemen Grošelj, LMŠ

Obramboslovec Klemen Grošelj v Šarčevi vladi zaseda položaj državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu. Triinštiridesetletni doktor znanosti je strokovnjak s področja nacionalne in mednarodne varnosti. Bil je drugo ime na listi LMŠ za današnje volitve.

Prihodnost EU vidi v njeni sposobnosti, da zagotavlja varnost svojim državljanom in je hkrati sposobna ohraniti notranjo solidarnost. Verjame, da se v sodobni skupnosti varnost in solidarnost ne izključujeta, ampak tvorno dopolnjujeta.

Obljublja, da si bo prizadeval za EU, ki bo varna, mednarodno uveljavljena in notranje solidarna, saj lahko le takšna zagotavlja vsem svojim državljanom in prebivalcem kakovosten življenjski standard, svobodo gibanja, prost pretok blaga in storitev, spoštovanje in varstvo človekovih pravic ter visoko raven socialne varnosti in osebne svobode.

"Varnost je dobrina, na kateri temelji in je zgrajena dobrobit vsake družbe, posameznika, skupnosti in države ter seveda tudi zveze držav, kot je Evropska unija. Čeprav se nam danes, ker živimo v razmeroma varni državi, varnost zdi samoumevna, je varnost naša skupna slovenska in evropska potreba, pravica in tudi odgovornost."

 

Ljudmila Novak, NSi

Ljudmila Novak Foto: Bor Slana Devetinpetdesetletna Moravčanka, ki je odraščala v Zgornji Velki blizu meje z Avstrijo, je na ljubljanski filozofski fakulteti študirala nemščino in slovenščino, do vstopa v profesionalno politiko pa se je ukvarjala s pedagoškim delom. Še v njenih poznih tridesetih ni veliko kazalo na to, da se bo kdaj resneje ukvarjala s politiko. V njej je bil precej bolj aktiven njen mož Roman Novak, ki je bil občinski svetnik NSi v Moravčah.

Vse to se je spremenilo leta 2000. Takrat je vlado nekaj mesecev vodil pokojni Andrej Bajuk, edini premier, ki je bil član NSi. Novakova je postala članica sveta stranke in nato še županja Moravč. Leta 2004 je bila izvoljena v evropski parlament, štiri leta pozneje, ko je NSi na volitvah izpadla iz parlamenta, pa je postala predsednica stranke. Leta 2011 se je NSi uspelo vrniti v državni zbor, Novakova pa je postala podpredsednica parlamenta. 

Leta 2014 ji, takrat poslanki, ni uspel naskok na evropski parlament, danes pa ji je v ponovnem poskusu uspelo. "Napadala" je s prvega mesta liste NSi.

Ko je lani sestopila z mesta predsednice stranke, je sicer za Radio Ognjišče dejala, da politika "zagotovo" ni njena prva ljubezen, in nadaljevala: "Seveda pa je od volivcev odvisno, ali mi bodo na naslednjih volitvah še dali svoj mandat in bom ponovno izvoljena za poslanko, če bo stranka dobila višjo podporo, da se poteguje tudi za vlado, je tudi to mogoče. Zavedam pa se, da se enkrat ta politična kariera konča. In jaz bom zelo vesela, ko se bom lahko bolj posvetila svoji družini. Vesela sem, saj v teh dneh okrog božiča pričakujemo šestega vnuka."

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin