Bolj kot preferenčni glas za izvolitev žensk na evropskih volitvah odločilna prepoznavnost in vložek v kampanjo

Kot ugotavljajo, so izmed 11 kandidatnih list na prvo mesto na listi kandidatko postavili v SDS, Gibanju Svoboda, Levici in Nič od tega, ostale kandidatne liste so na prvo mesto postavile moškega kandidata. Sedem kandidatnih list je pri oblikovanju kandidatnih list uporabilo princip zadrge, z izjemo SDS so med njimi vse stranke, ki so na volitvah dobile sedeže v Evropskem parlamentu. Med 11 kandidatnimi listami sta zgolj dve, ki sta nastopili z več kandidatkami kot kandidati, in sicer NSi in Levica.

Le v Vesni celovito obravnavali enakost spolov

Različne politične stranke sicer v svojih volilnih programih večinoma niso obravnavale vprašanj z vidika spola. Edina, ki je v svojem programu celovito obravnavala enakost spolov, je bila Vesna, medtem ko je SDS zavzela tradicionalno stališče s poudarjanjem družinske politike in subsidiarnosti pri urejanju spolnih in reproduktivnih pravic, so ocenili avtorji raziskave. Levica je v svojem programu med drugim posebej izpostavila boj za enake možnosti žensk, ostale stranke so teme, povezane s spolom, omenjale obrobno.

Raziskava kaže tudi, da preferenčni glas ni imel statistično značilnega vpliva na izvolitev žensk. Ključno za izvolitev je prvo mesto na listi, saj mu pripade približno 56 odstotkov vseh preferenčnih glasov, kaže raziskava. To pomeni, da stranke ohranjajo velik vpliv na izvolitev svojih kandidatov v parlament, saj določajo razvrstitev na listi, ugotavljajo avtorji raziskave. Če kandidatka ni na prvem mestu na listi, za njeno izvolitev sicer ni odločilen spol, ampak njena prepoznavnost, izkušnje, medijska prisotnost ter vložek dela in denarja v kampanjo kandidatke.

Seksistično nasilje nad ženskami v politiki najtrši oreh 

Čeprav v Ženskem lobiju Slovenije in Zagovorniški skupini za pravične evropske volitve za ženske ugotavljajo, da se je v tokratni kampanji pred evropskimi volitvami glas žensk slišal bolj kot doslej, pa obenem opozarjajo tudi na enega "najtrših orehov", seksistično nasilje nad ženskami v politiki.

Hkrati za doseganje paritete na evropskih volitvah predlagajo več sprememb zakonodaje, med drugim izmenjavo spola na vrhu liste na vsakih novih volitvah, obvezno uporabo zadrge za celotno kandidatno listo in obvezni preferenčni glas. Predlagajo tudi, da bi poslanko, ki iz kakršnegakoli razloga izgubi sedež v Evropskem parlamentu, nadomestila naslednja ženska z najvišjim številom prejetih preferenčnih glasov. Opozorili pa so tudi, da je za izboljšanje položaja žensk v politiki treba sistematično vlagati v njihovo prepoznavnost in politično profiliranje.

Omenjene predloge, ki temeljijo na že preizkušenih praksah v nekaterih državah, bodo predstavili tudi odločevalcem, pri čemer ob napovedanih spremembah volilne zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah pričakujejo razpravo o tudi o spremembah zakonodaje za evropske volitve.

"Verjamem, da je smiselno tudi v bodoče pritiskati na stranke, da drugače obravnavajo volivke, da jih obravnavajo resno," je izpostavila Lokarjeva. Tako si želijo, da po naslednjih evropskih volitvah slovenski premier ne bi dejal, da v Bruselj pošiljajo zgolj moškega komisarskega kandidata, ker nimajo drugega kandidata ali kandidatke. "Tako ni pametno ravnati, ker je očitno, da lahko ženske odločijo volitve. Naj o tem razmišljajo tisti, ki na volitve hodijo," je sklenila.

Novice DVK potrdila izide evropskih volitev

Novice Romana Tomc izvoljena za eno od podpredsednic skupine EPP v Evropskem parlamentu

Novice Kdo je znani youtuber, ki je bil izvoljen v Evropski parlament?

Novice Zakaj Janša ne bo šel k Orbanu?

Novice Usoda Ursule von der Leyen znana v tednu dni