Ponedeljek, 27. 5. 2019, 7.32
4 leta, 10 mesecev
Za kaj se bodo zavzemali novoizvoljeni poslanci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,77
7
Na včerajšnjih volitvah smo izvolili osem poslancev, ki bodo zastopali Slovenijo na evropskem političnem parketu. Med njimi so štirje aktualni evropski poslanci in štirje novinci. Kakšne bodo njihove prioritete in za kaj se bodo zavzemali?
Zver bo nadaljeval svoje delo na področju varnosti
Milan Zver (skupna lista SDS in SLS) je pojasnil, da bi se v Evropskem parlamentu tudi v prihodnje želel ukvarjati s področjem varnosti oz. obrambne, varnostne in zunanje politike. Že doslej je namreč deloval v posebnem odboru za boj proti terorizmu. Še najbližje področje dela pa so Zveru mladina, kultura, izobraževanje in šport.
Tudi na teh je že deloval. Po pričakovanjih bo med drugim nadaljeval projekt Erasmus+. Gre za eno najuspešnejših zgodb v Evropski uniji, ki pa so jo v politični kampanji po njegovi oceni "zelo slabo prodali". Kot je pojasnil, je tudi od Evropskega parlamenta dobil močan mandat za pogajanja s svetom in komisijo, tako da bo verjetno nadaljeval tudi to delo.
Prav tako Zver pričakuje, da bo moral voditi nacionalno delegacijo v Evropski ljudski stranki. Gre za odgovorno delo, zlasti na začetku, ko se vzpostavljajo nove strukture, odbori.
Pričakuje še, da bodo tudi v prihodnjem mandatu varnostna vprašanja in ilegalne migracije visoko na agendi, med pomembnejšimi področji pa je izpostavil tudi kibernetsko varnost in boj proti terorizmu.
Na področju varnosti se kaže potreba po skupni politiki. Gre za možnost vzpostavitve skupne vojske ali obveščevalne službe. "Nista več dovolj sodelovanje in koordinacija avtonomnih obveščevalnih služb, morali bi narediti korak naprej, če hočemo biti bolj učinkoviti v boju proti terorizmu in nasploh zmanjšati varnostna tveganja v EU," je pojasnil.
Prve obrise dobiva tudi socialna unija, čeprav je socialna politika še vedno domena držav članic. "Vendarle pa bo treba čim prej vzpostaviti skupne standarde, ki bi pripeljali do tega, da bi se socialne in razvojne razlike med vzhodom in zahodom ter med severom in jugom zmanjšale," je poudaril.
"Brexit obravnavajo kot drugorazredno vprašanje"
So pa na drugi strani tudi področja, kjer bi lahko Bruselj razbremenili in državam članicam namenili še več samostojnosti. "Ni nujno, da je na primer skupna kmetijska politika popolnoma reguliran sistem," je ponazoril.
Zver je komentiral tudi razmere, v katerih se je EU znašla po izvolitvi britanskih evroposlancev, ki so poleg tega povečini še evroskeptiki. "To je kar problem za Evropsko unijo, ravno v času, ko bi se morala stabilizirati," je ocenil.
Če bi šli Britanci še na en referendum, bi se lahko zgodilo, da bi bil rezultat drugačen, vendar pa rezultat volitev kaže na to, da je "evroskeptični refleks v Veliki Britaniji še vedno zelo močan". Nasploh brexit po njegovih besedah tam obravnavajo kot drugorazredno vprašanje. "Bolj jim gre za to, katera stranka bo dobila večino na predčasnih volitvah," je pojasnil.
Tomčeva se bo posvetila starostnikom in pokojninam
Romana Tomc (skupna lista SDS in SLS) je dejala, da bodo njene prioritete v prihodnjem mandatu povezane z delom, ki ga je že opravljala. Čeprav je v preteklem mandatu veliko delala tudi z mladimi, se strokovno najbolj posveča pokojninam, pokojninskim sistemom, demografskim spremembam in staranju prebivalstva.
"Mislim, da je Evropa na področju demografije in pokojnin ostala dolžna marsikaj. Če smo se ukvarjali s stvarmi, kot je premikanje ure, mislim, da se lahko ukvarjamo tudi s tako resnimi stvarmi, kot so težave v pokojninskih sistemih v vseh državah članicah, ne samo v Sloveniji," je izpostavila. Glede na to, da so težave v vseh članicah, Tomčeva meni, da je "čas in obveza evropskih institucij, da se bolj intenzivno začnejo ukvarjati tudi s tem".
V državah, kjer niso odgovorne vlade, ti sistemi pokajo po šivih, je opozorila Tomčeva in izpostavila, da je takšna tudi Slovenija. To je vprašanje, ki ga je treba po njeni oceni začeti urejati na novo.
"Mi smo se pogovarjali o problematiki staranja, nismo pa sprejeli nobenih ukrepov. Mislim, da tu lahko sprejmemo tudi nekatere zavezujoče obveze. Jaz sem sicer proti prisili na vseh področjih, vendar pa sem naklonjena določanju minimalnih standardov, ki puščajo še dovolj manevrskega prostora posamezni državi članici, hkrati pa so sredstvo nadzora Bruslja, ali država dela ukrepe, ki bi jih morala delati, da bo pokojninski sistem stabilen ali ne," je pojasnila.
V Evropi je, kot je dejala, na voljo ogromno denarja, ki ga je EU doslej namenjala projektom, kot so gradnje mostov in podobno, misli pa, da je čas, da ga začne vlagati tudi v ljudi. Kot primer dobre prakse je izpostavila jamstveno shemo za mlade, za katero je EU namenila devet milijard evrov. "Zakaj ne bi imeli še jamstvene sheme za starejše?" je vprašala.
Bogovič ostaja zvest sebi, še naprej bo dejaven na projektu pametnih vasi
Franc Bogovič (skupna lista SDS in SLS) želi v novem mandatu nadaljevati delo v odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja ter v regionalnem odboru, poleg tega pa želi delovati tudi v odboru za transport in energetiko.
Ob sodelovanju v teh treh odborih pa kot prioriteto izpostavlja projekt pametnih vasi, ki je po njegovih besedah sinteza njegovega dosedanjega delovanja v Evropskem parlamentu. Kot je pojasnil, so v skladih prihodnje finančne perspektive za ta projekt zagotovljena sredstva, spraviti jih je treba v življenje in Slovenijo postaviti kot pilotno državo na tem področju.
Na volitvah so se glasovi in mandati pomešali, a imajo proevropske stranke tisto potrebno večino, s katero bodo lahko oblikovale evropsko koalicijo, ki bo sestavila Evropsko komisijo in nadaljevala evropske projekte, je prepričan Bogovič.
Izrazil je zadovoljstvo, da imajo proevropske stranke - Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti (S&D), liberalci in Zeleni - po napovedih sodeč večino, ki jim omogoča oblikovanje koalicije. Po njegovih besedah se bodo skupaj potrudili za to, da bo šlo Evropi dobro in da bodo tisti, ki prihajajo v Evropski parlament zato, da razbijejo EU, še naprej ostali na robovih.
Glede brexita in vprašanja, ali je izstop Velike Britanije iz EU kljub vsemu še možno preprečiti, je ocenil, da je to predvsem vprašanje za Britance. "Zasukov je bilo že toliko, da jih na celini ne razumemo več. Mislim, da tudi sami ne vedo, kaj počnejo, vse skupaj pa ni dobro za nikogar."
Pri tem je opozoril, da je Velika Britanija eno največjih in najpomembnejših gospodarstev, in izrazil upanje, da si Britanci vendarle premislijo glede brexita.
Fajonova bo nadaljevala boj proti nestrpnosti
Tanja Fajon (lista SD), ki so ji volivci zaupali že tretji mandat v Evropskem parlamentu, bo delo verjetno nadaljevala na področjih, kjer je bila aktivna že zdaj.
"Ko se bom vrnila v Evropski parlament, bomo najprej videli, kakšne položaje bomo lahko prevzeli," je na vprašanje, kje se vidi v nadaljevanju svoje politične poti, dejala Fajonova.
Fajonova si želi socialno pravično Evropo, za kar si je po njenih besedah prizadevala že v minulem mandatu v okviru odbora za davke in državljanske svoboščine. "Predvidevam, da bom tudi v novem sklicu ostala na istih področjih, bo pa to seveda odvisno od vodstva politične skupine, kje me bo videlo," je dejala.
Po koncu volilne kampanje je ocenila, da Slovence v povezavi z Evropskim parlamentom zanima predvsem to, kako bodo lahko ohranjali svoj socialni standard. "Gre za dostojno življenje, socialno pravičnost, davčno pravičnost in zaščito okolja, kar se je za pomembno izkazalo zlasti z akcijami mladih, kar sem tudi izrazito podpirala," je navedla Fajonova.
Pri delu si bo po njenih besedah še naprej prizadevala, da bi v Evropi dosegli trajnostno enakost. Meni namreč, da smo v Evropi priča številnim tveganjem, od političnih, gospodarskih, ekonomskih in socialnih, ki jih bo nujno naslavljati in reševati.
Brglez se bo posvetil človekovim pravicam
Milan Brglez (lista SD) ni skrival presenečenja nad svojo izvolitvijo. "Toliko sem presenečen, da se s tem prav veliko še nisem ukvarjal," je o svojem prihodnjem delu dejal. Kot svojo dodano vrednost, ki jo prinaša v Evropski parlament, pa je mednarodni politolog in pravnik jasno izpostavil "ukvarjanje s človekovimi pravicami in vladavino prava", saj meni, da sta ti temi v EU podcenjeni in pozabljeni.
Brglez si bo v Evropskem parlamentu prizadeval predvsem za bolj jasno socialdemokratsko usmeritev, ukvarjal pa se bo s socialnimi pravicami, saj meni, da bi Evropa na tem področju lahko storila mnogo več. Želi si, da bi v prihodnje "sprejeli neke minimume, da ne bi pri sociali tekmovali za denar," je dejal. Podrobnejša razporeditev dela bo sicer, kot je spomnil, odvisna tudi od razporeditve mandatov v Evropskem parlamentu glede na politične skupine.
Pred tem pa mora Brglez, kot je dejal, najprej v slovenskem parlamentu dokončati delo, preden se bo v celoti posvetil temu, kako bo deloval znotraj Evropskega parlamenta. "Nekaj znanja s tega področja pa bo gotovo le pomagalo," je dodal.
Na račun Brglezove uvrstitve v Evropski parlament pa bo imela v slovenskem parlamentu znova poslanca več SMC, iz katere je Brglez izstopil lani poleti in prešel k poslancem SD. "To je ta logika parlamentarizma, za katero mislim, da je v osnovi sicer pravilna, vendar je s tem del zgodbe, kar se tiče mene in SMC, konec," je to komentiral Brglez.
Joveva želi dati poudarek mladim
Irena Joveva (lista LMŠ) napoveduje, da bo zagovarjala predvsem socialne teme in mladinsko problematiko. Želi si sodelovanja s strankami oziroma političnimi skupinami, ki imajo podobna stališča kot LMŠ, predvsem pa so proevropske.
O delu v odborih je po njenih besedah še prezgodaj govoriti, se bo pa udejstvovala predvsem na področju sociale in mladih. Ocenjuje, da bo kot predstavnica mladih lažje zagovarjala take teme, upa pa tudi, da se bodo mladi počutili razumljene, ker bodo končno imeli mladega evropskega poslanca. Pozabila ne bo niti na starejše, tudi zaradi demografskih izzivov, okolje, skupno zunanjo in varnostno politiko.
Upa, da bo lahko sodelovala z vsemi in da bodo slovenski evropski poslanci v naslednjem mandatu bolj enotni, ko bo šlo za Slovenijo in njene interese. Prav tako upa, da bodo novi obrazi in politike lahko čez pet let prispevali k višji volilni udeležbi.
Grošelj se bo zavzemal za solidarnost
Klemen Grošelj (lista LMŠ) je ob izvolitvi v Evropski parlament dejal, da verjame, da mora Evropska unija ostati prostor varnosti in prostor, kjer se bosta gradili notranja kohezija in solidarnost med prebivalci oziroma državljani in državami članicami. Konkretnejši ni bil, saj tudi še ni razmišljal, kot je dejal, v katerih odborih bi želel sodelovati.
Preden pa bo nastopil funkcijo evropskega poslanca, želi na ministrstvu za obrambo izpolniti določene obveznosti. Grošelj je še povedal, da je vesel pozitivnega trenda liberalne ideje oziroma ideje liberalne demokracije.
"V smislu odprte družbe, ki ne temelji na izključevanju in nestrpnosti," je dejal. To je pozitiven trend tudi v smislu krepitve "določenih suverenističnih sil oziroma ekstremizmov". "Sredina, ki se krepi v Evropi, pomeni krepitev in nadaljnji razvoj evropske ideje, od katere, tega ne smemo pozabiti, sta odvisna tudi mir v Evropi in blagostanje, ki ga danes uživamo," je še dejal.
Novakova bo s slovenskim srcem delala za dobro Slovenije
Ljudmila Novak (lista NSi) se po tokratnih evropskih volitvah vrača v Evropski parlament. Prve teme, ki se jih bo lotila v Evropskem parlamentu, bodo odvisne od dnevnega reda. Bolj splošno gledano pa je spomnila, da je že v svojem prvem mandatu veliko govorila, če je bilo kaj narobe v zvezi s slovenskimi mejami, manjšinami in podobno.
V preteklosti se je ukvarjala s področjem kulture in izobraževanja, je spomnila Novakova, in tema področjema se želi posvetiti tudi v svojem drugem evropskem mandatu. A Slovenija v parlament pošilja štiri poslance, ki bodo člani politične skupine EPP. "Zato se bomo morali med seboj dogovoriti, katero področje bo kdo zastopal," je spomnila.
Novakova se zaveda tudi izzivov, kot so usklajevanje družinskega življenja, političnega dela ter aktivnosti po Sloveniji. Je pa spomnila, da evropski poslanci redno, tedensko prihajajo v domovino, saj morajo biti v stiku s svojimi državljani.
7