Evropske volitve 2019
Ponedeljek, 27. 5. 2019, 8.46
4 leta, 11 mesecev
Kako bo izid evropskih volitev vplival na Šarčevo koalicijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,07
22
Stranki SD in LMŠ sta veliki zmagovalki evropskih volitev. Na neki način je zmagovalka tudi SMC, ki je osvojila nov sedež v slovenskem parlamentu. SDS je realno izgubila enega poslanca, NSi je ostala na istem. Največja poraženka je zagotovo Levica, tesno za petami ji sledi DeSUS. Bo izid vplival na dogajanje na notranjepolitičnem parketu?
Slovenija je dobila osem evropskih poslancev, ki bodo slovenske interese zastopali v Evropskem parlamentu. Dobra četrtina volilnih upravičencev je največ mandatov, tri, podelila skupni listi SDS in SLS, ki ji sledita listi SD in LMŠ s po dvema poslancema. NSi je edina stranka, ki jo bo v Evropskem parlamentu zastopal en poslanec. Preostale liste, ki so računale na vsaj enega poslanca, so ostale praznih rok.
"Zmagovalki sta stranki SDS in SD, ki sta tudi edini stranki z bazo po vsej državi. Gre za vrnitev tradicionalnih strank z urejeno strankarsko strukturo. Pri nizki udeležbi odloča mobilizacija lastne baze: tu imajo klasične 'partije' prednost," pojasnjuje analitik Luka Lisjak Gabrijelčič, raziskovalec na Srednjeevropski univerzi (CEU) v Budimpešti.
"Rezultat je okrepil status quo, tako v poziciji kot opoziciji. Šarec je okrepljen, a rezultat SD in SAB pomeni, da ima še naprej močne partnerje v koaliciji," pojasnjuje Luka Lisjak Gabrijelčič s Srednjeevropske univerze v Budimpešti.
Dodaja, da je zelo dober rezultat dosegla tudi LMŠ. "Učinek Šarec je omogočil izvolitev dveh popolnih novincev v evropski parlament," pravi Lisjak Gabrijelčič.
Mobilizacija volivcev iz manjših liberalnih strank k večjim
Analitik javnega mnenja iz agencije Valicon Andraž Zorko izpostavlja, da so rezultati volitev bolj ali manj skladni z napovedmi, priča pa smo bili tudi manjšim presenečenjem. "Zame je največje presenečenje neuspeh Levice. Lahko jo označimo tudi kot največjo poraženko volitev," ocenjuje Zorko. Levici sledi DeSUS z Igorjem Šoltesom na čelu. Neizvolitev koroške Slovenke Angelike Mlinar z liste SAB pa Zorko ne označuje kot poraz, saj je šlo že v samem začetku za izjemno tvegan projekt.
"Priča smo bili očitni taktični mobilizaciji glasov iz manjših liberalnih strank k večjim. Glasovi liste SAB, SMC in DeSUS so stranki SD in LMŠ omogočili pridobitev drugega poslanskega mandata," je prepričan Zorko. SD je tako od zadnjih evropskih volitev potrojila število glasov, LMŠ pa iz nič prejela 74 tisoč glasov.
SDS bi tudi brez sodelovanja SLS dobila dovolj glasov
Prepričljivo zmago skupne liste SDS in SLS je opazil tudi Zorko. A hkrati je spomnil, da je imela SDS doslej tri poslance v Evropskem parlamentu, zdaj pa je dobila dva. "Po mojih izračunih bi SDS tudi brez sodelovanja SLS dobila dovolj glasov, da bi imela tri poslance," je dejal. Na neki način je SDS po njegovih besedah pravzaprav poraženka, ker ima mandat manj.
Lisjak Gabrijelčič ne pričakuje, da bo imel rezultat volitev velik vpliv na notranjepolitično dogajanje. "Rezultat je okrepil status quo, tako v poziciji kot v opoziciji. Šarec je okrepljen, a rezultat SD in SAB (nad štirimi odstotki glasov) pomeni, da ima še naprej močne partnerje v koaliciji. Njegova priljubljenost torej nikakor ne bo pripeljala do izginotja preostalih strank levice. Z izjemo SMC, ki se bo težko pobral," napoveduje analitik.
"Morebitno novo vlado bi lahko sestavljali SDS, NSi, SAB in SMC, ki ima po novem štetju 47 glasov," pravi analitik Andraž Zorko iz Valicona.
Alternativa Šarčevi koaliciji je za en glas močnejša
Zorko pa opozarja, da je sicer SD lahko izjemno zadovoljna z izvolitvijo dveh evroposlancev, a jim je izvolitev Milana Brgleza odnesla sedež v državnem zboru. Čeprav je bil šele četrti nosilec na listi SD, je bil izvoljen s preferenčnimi glasovi. Tako je število državnozborskih poslancev SMC in SD znova izenačeno.
"Čeprav je SMC na evropskih volitvah dosegla slab rezultat, pa je pridobila en sedež nazaj v državnem zboru. Po številu državnozborskih poslancev je tako postala druga največja koalicijska stranka, ki ima za LMŠ največje število ministrov. To bi v primeru predčasnih volitev pomenilo, da je alternativa Šarčevi koaliciji za en glas močnejša. Morebitno novo vlado bi lahko sestavljali SDS, NSi, SAB in SMC, ki ima po novem štetju 47 glasov," pravi Zorko. A o radikalnih spremembah razmerja moči po njegovem ne moremo govoriti.
Poraz slovenskega volilnega telesa
Nizko volilno udeležbo Lisjak Gabrijelčič pripisuje temu, da gre Slovencem relativno dobro oziroma vsaj to mislijo. "Politika ostaja daleč, ne vzbuja velikih strasti (razen pri manjšini aficionadov, ki jo spremljajo že desetletja), ni tistih težavnih tem, ki so druge evropske volivce pognale na volišča. Ampak mislim, da je to zmota. Počasna degradacija politične kulture se nadaljuje med vse bolj polarizirano manjšino in brezbrižno večino državljanov. Bi pa bilo zanimivo videti porazdelitev udeležbe in glasov po starosti in drugih demografskih značilnostih," dan po razglasitvi neuradnih izidov še sklene Lisjak Gabrijelčič.
Čeprav je bila volilna udeležba nekoliko višja kot pred petimi leti, Zorko meni, da vseeno lahko govorimo o porazu slovenskega volilnega telesa.
22