Ponedeljek, 17. 9. 2018, 17.26
6 let, 1 mesec
Evropska komisija s svojimi odločitvami spodkopava temelje Evropske unije #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,30
17
Dragan Barbutovski Evropski uniji napoveduje težke čase.
Nemški tednik Spiegel je na svoji spletni strani objavil dokument, ki ga je o arbitraži pripravila pravna služba Evropske komisije. Večino trditev, ki jih je navajala Slovenija, so označili kot utemeljene. Evropska komisija pri svojih odločitvah teh ugotovitev ni upoštevala. Takšne odločitve Evropske komisije le še povečujejo evroskepticizem in so skrb vzbujajoče, meni Dragan Barbutovski.
Po poročanju nemškega tednika Spiegel je pravna služba Evropske komisije v mnenju zapisala, da je večina trditev, ki jih je Slovenija predstavila v predlogu tožbe proti Hrvaški zaradi kršitev prava EU, resnična in da bi morala Evropska komisija mnenje pravne službe podpreti. Slovenija se je za tožbo proti Hrvaški odločila zaradi njenega zavračanja arbitražne sodbe.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker naj bi nasvet lastne pravne službe ignoriral tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Časnik se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je v Evropskem parlamentu član iste politične skupine kot Juncker.
Dragan Barbutovski, poznavalec evropske politike, meni, da je vse to skrb vzbujajoče predvsem za manjše države članice. Prav tako meni, da Evropska unija nujno potrebuje reformo, a ni optimističen, prepričan je, da so pred EU težki časi.
"Evropska komisija bi po mojem prepričanju morala narediti vse, da bi spoštovala evropsko pravo in evropske pogodbe. A tega ni storila," meni Dragan Barbutovski.
To zadnje naj bi bilo že drugo poročilo, ki ga je za Evropsko komisijo v primeru arbitraže pripravila evropska pravna služba in ki ga Evropska komisija znova ignorira. Kakšno sporočilo daje s tem glede na to, da naj bi EU veljala kot zagovornica prava?
Na to gledam bolj s stališča, da je EU varuh evropskih pogodb. In Evropska komisija bi po mojem prepričanju morala narediti vse, da bi spoštovala evropsko pravo in evropske pogodbe. In odločitev, če je res takšna, kot kaže, da je, da je predsednik Evropske komisije ignoriral mnenje svoje lastne pravne službe, je seveda skrb vzbujajoča. Pri tem mislimo na vlogo, ki jo ima Evropska komisija v evropskih inštitucijah. Gre tudi za zaupanje v evropsko pravo, ki je pravzaprav temelj Evropske unije, in položaj neke majhne države članice v Evropski uniji, ki se lahko sklicuje izključno samo na evropsko pravo in na njegovo spoštovanje.
In če se Evropska komisija tako odloča v primeru dveh manjših članic EU, kaj bi potem lahko od nje pričakovali v primeru nesporazuma Slovenije z večjo državo, kot je na primer Francija?
Na vse to je treba gledati s stališča enakopravnosti vseh držav članic. Seveda je vpliv držav članic drugačen na dnevni ravni, kot pa je v pogodbah, kjer smo vsi enakopravni. A gre za to, da bi morala Evropska komisija po mojem mnenju absolutno zastopati interese evropskega prava, v tem primeru pa je zelo očitno, da ga ni.
Menim, da so vsi pravni argumenti na naši strani. Če bi šlo za pravno odločitev, bi bila, kot je zdaj videti, če bi spoštovali mnenje pravne službe Evropske komisije, zmaga v rokah Slovenije, a ni šlo za to. Pravni argumenti so bili na naši strani, a je očitno šlo za politično odločitev. To pa je za majhne države članice, kot je Slovenija, seveda skrb vzbujajoče. To pomeni, da bo na koncu, tudi če so pravni argumenti na tvoji strani, prevladala politika.
Juncker je po mojem mnenju že v začetku svojega mandata naredil napako, ko je rekel, da bo njegova komisija politična. Nič ni narobe s političnimi odločitvami, ki ne nasprotujejo pravnim temeljem. A kot smo lahko prebrali v tem mnenju, kaže, da je bila politična odločitev v popolnem nasprotju s pravnimi argumenti. Zato je tudi prav, da je Slovenija sprožila postopek na evropskem sodišču.
"Juncker je po mojem mnenju že v začetku svojega mandata naredil napako, ko je rekel, da bo njegova komisija politična. Nič ni narobe s političnimi odločitvami, ki ne nasprotujejo pravnim temeljem," meni Barbutovski.
V primeru arbitraže številni opozarjajo povezanost Plenkovića z Junckerjem, prav tako povezanost Plenkovića z generalnim sekretarjem Evropske komisije Martinom Selmayerjem. Kaj to pomeni za kredibilnost sprejetih odločitev?
In kaj to pomeni tudi za kredibilnost Evropske komisije in Evropske unije kot celote? Saj ljudje ne nazadnje ne razlikujejo med odločitvijo evropskega parlamenta, komisije in držav članic. Vidijo le končno odločitev.
Zaupanje v to, da se bodo spoštovala temeljna načela, pravne vrednote, da bomo vse države članice enakopravne, kot nam to seveda trdijo politiki, je popolnoma izgubljeno. Ljudje postanejo cinični do takšnih odločitev.
Seveda se bo to pokazalo tudi pri njihovem razpoloženju ob volitvah v Evropski parlament prihodnje leto, njihovem zaupanju v evropske inštitucije, ne nazadnje tudi pri tem, kako bodo to izkoristili populisti. V Evropi bomo gledali naraščajoče skrajne sile.
Gre za primer dveh manjših držav članic, ni prvi, postavlja pa zelo slab precedenčni primer, ki ni dober za prihodnje delovanje Evropske unije.
Ali se EU še lahko postavlja kot branik demokracije in varuh prava, če odločitve niso skladne z ugotovitvami stroke? Niti niso konsistentne oziroma dela razlike med državami.
Evropske institucije imajo različne vloge, ki jih morajo igrati po evropskih pogodbah. In Evropska komisija ima zelo močno, zelo pomembno vlogo v konstelaciji treh institucij, Sveta Evropske Unije, Evropskega parlamenta in Evropske komisije.
Njena vloga je, da je varuh pogodb in ima izključno pravico podajanja zakonodajnih predlogov. Tu se kaže, kako močna je njena vloga in kako bi morala temeljiti na temeljnih izhodiščih, evropskih pogodbah, in se ne ukvarjati s politiko.
S politiko bi se po mojem prepričanju morali ukvarjati tisti, ki so politično tudi izvoljeni ali imenovani. To so evropski politiki, ki zastopajo politične interese, in države članice, ki zastopajo svoje interese v Svetu Evropske unije.
Zdaj se je tretja inštitucija postavila v politično vlogo, ta se kaže v tem, da spodkopava temelje Evropske unije, kar je za majhne države članice zelo skrb vzbujajoče.
V političnih argumentih majhne države članice seveda vedno izgubijo. A še ta zadnji argument, ki ga imajo pri pravnih temeljih, je zdaj spodkopan. To je slabo in bo po mojem mnenju evroskepticizem v državah članicah samo še spodbudilo.
Kaj pa vsa trenja in žarišča v Evropski uniji, na primer brexit, razlike pri obravnavi tujcev, postopki, na primer z Madžarsko in Poljsko? Kaj poleg vsega že povedanega to sporoča državam, ki se ji še želijo pridružiti?
Govorimo lahko seveda samo o širitvi na zahodni Balkan, tu se bo širitev Evropske unije tudi končala. Za te države je pridružitev Evropski uniji zelo pomembna. Njihova želja po članstvu se ne bo zmanjšala, saj zanje to gospodarsko, varnostno in politično pomeni zelo veliko.
Seveda na Evropsko unijo gledajo kot na neko obljubljeno deželo, kjer se cedita med in mleko, a so zelo realni do tega, kakšna je Evropska unija danes.
"Zdaj se je Evropska komisija postavila v politično vlogo, ki se kaže v tem, da spodkopava temelje Evropske unije, kar je za majhne države članice zelo skrb vzbujajoče," pravi Barbutovski.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?
Evropska unija močno potrebuje reformo. Takšna, kot je danes, je močno preživeta, zares bi potrebovala temeljno reformo. Pravzaprav se ni reformirala že od svojega začetka, ko je šlo samo za ustanovne članice. Ne vem, ali bo lahko prestala še eno širitev, če bo ostala, kakršna je.
Položaj ne more ostati takšen. V tem trenutku vidimo upor proti Evropski uniji v nekaterih državah članicah, povečanje evroskepticizma.
Vse to je posledica tega, da ljudje vidijo, kako delujejo inštitucije, kako deluje EU. To vse je le odziv, ko vidijo, da to ni to, kar so želeli in pričakovali. Evropska unija se niti ne odziva na to, kar ljudje pričakujejo.
Kot pravite, se to še posebno vidi pri vprašanju migracij in vzhodne Evrope.
O tem imam zelo močno mnenje. Menim, da nimamo migrantske krize. Nimamo množičnih prihodov beguncev, kot smo jih imeli, imamo pa politično krizo zaradi migrantskega vprašanja.
Ne moremo se dogovoriti, kako bomo reševali vprašanje migracij, to je le eno od vprašanj, na katera se ljudje odzivajo. Vprašanj je več in če Evropska unija nanje nima odgovorov, ljudje postanejo skeptični. To so smernice, ki jih opažam po Evropi, in so zelo skrb vzbujajoče.
Po brexitu ste pričakovali spremembe.
Evropska unija se ni reformirala, ves čas le nekako krpamo, kjer najbolj krvavimo. Pred dvema letoma, takoj po brexitu, sem resnično imel občutek, da je prišel val, ki je nakazoval, da se bodo pojavile nove ideje, da bomo resnično začeli tudi poslušati državljane in oblikovali ideje o prihodnji Evropski uniji.
A vidimo, da niti danes, dve leti pozneje, še ni ničesar. Časovnica je decembra lani padla, letošnja bo verjetno tudi, preprosto se nihče ne ukvarja z dialogom z državljani, da bi jih povprašal, kaj si mislijo o Evropski uniji. Sicer francoski predsednik Emmanuel Macron nekaj poskuša doseči s svojimi pobudami, a vse skupaj je absolutno premalo, da bi lahko spremenili smernice. Ni niti politične volje za reformo, a bi resnično morala biti.
Ko smo imeli zadnjo konvencijo o prihodnosti Evropske unije, je bila to le PR-vaja. Ljudje bi resnično želeli videti, da bi Evropska unija resnično odražala voljo, želje ali potrebe ljudi. Pa jih ne.
Še posebej ko sprejemajo politične odločitve in odločitve, ki so v interesu velikih korporacij, ljudje to vidijo, saj danes o Evropski uniji vedo veliko več, kot so kdaj prej.
Kdaj lahko pričakujemo reformo?
Menim, da do nove Evropske komisije želja po reformi Evropske unije ne bomo videli. Za to ni niti politične volje niti časa.
Za reformo potrebuješ čas, ta v tem trenutku ni na strani EU, saj bodo maja že volitve, nato se bo oblikovala nova Evropska komisija.
Pa tudi sicer, če pogledamo, kje smo v tem trenutku; saj se ne ukvarjamo z reformo Evropske unije ali s približanjem le-te državljanom. Ukvarjamo se z mešetarjenjem v zaprti sobi, kjer se kadijo cigare in pijejo konjaki, to je nekako tudi tisto, kar ljudje vidijo. Ne vidijo tega, da bi politiki resnično želeli poslušati ljudi.
Če je bil na zadnjih volitvah roaming oz. mobilno gostovanje tisto, o katerem se je zelo veliko govorilo kot o največjem dosežku Evropske unije za državljane, bo prihodnje leto, če mene vprašate, glavna tema to, da ne bomo več prestavljali ure. In spet bo "mi smo vas poslušali, 4,6 milijona ljudi je odgovorilo na anketo, zdaj smo pripravili predloge". In to bo vse, še vedno pa ničesar konkretnega.
To je krpanje, samo PR-vaja, nič drugega. To sicer ni majhna zadeva, a je manjša v primerjavi s tem, kar bi Evropska unija morala narediti v zadnjih štirih letih.
"V političnih argumentih majhne države članice seveda vedno izgubijo. A še ta zadnji argument, ki ga imajo pri pravnih temeljih, je zdaj spodkopan. To je slabo, po mojem mnenju bo evroskepticizem v državah članicah samo še spodbudilo," meni Barbutovski.
Vaše napovedi niso preveč optimistične.
Bomo videli, kaj se bo zgodilo, a pred Evropsko unijo so težki časi. Če bi me vprašali pred pol leta, bi bil bolj optimističen. Samo poglejte, s čim se ukvarjamo. Ukvarjamo se z izvolitvijo Martina Selmayerja, s političnimi odločitvami, ki nimajo nobenih pravnih temeljev. Ko izločimo politično, se ukvarjamo z idejami, kot so železniške vozovnice za mlade in spreminjanje časa.
Po eni strani Evropska unija kritizira politike, da so populisti, po drugi strani pa se veliko ukvarja s tem, da sprejemajo ravno te populistične odločitve.
A treba se bo odločiti. Če Evropska komisija ne bo pokazala nečesa konkretnega, ne bo dobro.
Če bo to še naprej "old boys network", kot je zdaj, če bodo odločitve še vedno predlagali uradniki, ki nimajo pojma, kaj se dogaja v realnem svetu, če bodo politiki, vključno z našimi, še vedno sprejemali Evropsko unijo kot zunanjo zadevo, ki ima nizko politično prioriteto, potem se bodo stvari razvijale tako, da bomo lahko zaskrbljeni.
Prispevek iz oddaje Planet Danes o arbitraži:
17