Petek, 5. 9. 2025, 15.14
8 ur, 1 minuta
22. PRAZNIK BUČ – Z ljubeznijo do buč
22 metrov dolga bučna rulada bo skrivala bogate nagrade
22. praznik buč v Središču ob Dravi bo v soboto, 13. septembra 2025. Dogodek, ki je v dveh desetletjih postal ena osrednjih prireditev v severovzhodni Sloveniji, je mnogo več kot le kulinarično doživetje. Povezuje lokalne skupnosti, ohranja tradicijo, spodbuja turizem in obiskovalcem ponuja pristen stik z bogastvom narave in kulturno dediščino.
Zgodovina in razvoj praznika buč
Praznik buč se je prvič odvil leta 2003, ko so domačini želeli svetu pokazati pomen buč in bučnega olja za življenje v teh krajih. Sprva manjša lokalna prireditev je kmalu prerasla v tradicionalni dogodek, ki privablja tisoče obiskovalcev. Vsako leto so obiskovalci lahko spremljali prikaz trebljenja buč, spoznavali kulinarične posebnosti ter uživali v domači glasbi in kulturi. Poseben pečat daje tekmovanje v kuhanju bučnega golaža – jedi, ki je drugod po Sloveniji skoraj ne poznajo. Dogodek je tako postal sinonim za domačnost in srčnost.
Ekonomski in kulturni pomen
Pridelava buč in proizvodnja olja predstavljata pomemben vir dohodka za številne kmetije v severovzhodni Sloveniji. Oljno bučo na tem območju pridelujejo že stoletja, bučno olje pa je postalo pomemben izvozni produkt. Poleg gospodarskega pomena ima praznik buč tudi kulturno vrednost – ohranja tradicijo, povezuje lokalne skupnosti in krepi turistično prepoznavnost regije kot gastronomske destinacije.
Zanimivosti in dejstva o bučah in Štajersko prekmurskem bučnem olju
Buče so razširjene po vsem svetu
Poznamo zelo veliko sort buč različnih oblik in barv, saj med bučevke (Cucurbitaceae) spada približno 800 vrst in okoli 130 rodov, razširjeni pa so po vsem svetu, predvsem v tropskih in subtropskih pasovih. Buče izvirajo iz Južne Amerike in so v Evropo prišle v prvi polovici 16. stoletja z ladjami Krištofa Kolumba.
Začetki pridelave bučnega olja na slovenskih tleh
Prvi zapisi o predelavi bučnih semen v olje segajo v leto 1750, ko se v virih prvič omenjata stiskalnica bučnih semen in oljarna na Štajerskem. V naslednjih letih se je ta dejavnost hitro razširila po vsej Štajerski in v Prekmurje, bogata tradicija predelave pa se je ohranila vse do danes. Na tem območju so namreč ustrezne klimatske razmere, predvsem pa je povprečno letno manj padavin kot 800 milimetrov.
Štajersko prekmursko bučno olje, nosilec evropske sheme kakovosti Zaščitena geografska označba.
Slovenija je polna pristnih okusov, ki so zaradi naše geolokacije in klime posebej značilni za to naše območje. Štajersko prekmursko bučno olje je zato s svojim značilnim aromatičnim vonjem in okusom nepogrešljivo v kulinariki. Tako se lahko bučno olje uporablja pri pripravi skoraj vseh jedi, bodisi za mariniranje, pripravo omak, prelive testenin, rižote, hladne mesne jedi, juhe in sladice bodisi za pripravo različnih namazov. Pravi gurmanski užitek pa je vaniljev sladoled, prelit z bučnim oljem.
Posebno veljavo Štajersko prekmurskemu bučnemu olju daje Zaščitena geografska označba (ZGO), ki je ena od evropskih shem kakovosti, s katero so zaščiteni kmetijski pridelki in živila v Sloveniji in celotni Evropski uniji, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države ter imajo preverjeno kakovost in lastnosti.
Zaščitena geografska označba (ZGO)
Da se lahko kmetijske pridelke in živila označi z geografsko označbo:
- morajo biti pridelani ali predelani na določenem geografskem območju, katerega ime nosijo (na primer surovine lahko izvirajo iz drugega območja);
- med proizvodom in geografskim območjem mora obstajati povezava;
- kmetijski pridelek ali živilo mora imeti posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo z določenega geografskega območja.
Zaščiteno geografsko označbo ima 13 slovenskih pridelkov in živil: kraški pršut, zgornjesavinjski želodec, štajersko prekmursko bučno olje, prleška tünka, kraški zašink, kraška panceta, ptujski lük, kranjska klobasa, slovenski med, prekmurska šunka, štajerski hmelj, jajca izpod Kamniških planin, šebreljski želodec.
Evropski in nacionalni znak zaščitena geografska označba
Najpogostejša vprašanja o bučah (FAQ)
- Koliko buč potrebujemo za liter olja?
Približno 33 buč oz. tri kilograme semen. - Zakaj ima olje tako posebno barvo?
Barvo daje klorofil v semenih, ki ob praženju prehaja v olje. Olje ima značilno barvo (zeleno rjavo, temno zeleno rjavo, zeleno rdečo ali zeleno rjavo rdečo). - Ali so vsa semena buč užitna?
Ne. Okrasne buče imajo grenko meso, ker vsebujejo strupeno grenčično snov kukurbitacin, ki lahko povzroči želodčne krče in slabost. Užitna so semena oljnih buč, iz katerih pripravljamo najrazličnejše jedi. - Kako odstranimo madeže olja z oblačil?
Ste že kdaj opazili, da se kapljica bučnega olja znajde prav tam, kjer si najmanj želite – na tekstilu? Madeže bučnega olja lahko odstranite naravno in brez posebnih čistil. Oblačilo ali tkanino enostavno obesite na sonce in pustite, da UV-žarki opravijo svoje. Ker je bučno olje občutljivo na svetlobo, madež hitro zbledi in izgine. Nato oblačila samo še operete kot ponavadi – in bodo kot nova! Sicer boste madeže najlažje odstranili iz umetnega tankega materiala, kot je poliester, saj olja ne vpije dobro. Če je madež na beli obleki, pa lahko obleko operete na 60 stopinjah Celzija. Pazite na naravo, da detergente, ki nam in naravi škodijo, uporabljate le, ko je to res potrebno – pri trdovratnih madežih. Tekstil izpostavimo soncu, kjer UV-svetloba naravno razgradi madež.
Program prihajajočega 22. praznika buč v Središču ob Dravi
Iskanje zlatnikov v bučni ruladi velikanki
Ena največjih atrakcij letošnjega praznika bo bučna rulada velikanka, letos dolga rekordnih 22 metrov, v kateri bo skritih pet zlatnikov za pravo doživetje obiskovalcev. Rulado bodo razrezali in brezplačno razdelili, srečneži z zlatnikom pa se bodo na glavnem odru pomerili v zabavnem tekmovanju z odkrivanjem okusov bučnih jedi z zavezanimi očmi, kjer bo na voljo glavna nagrada praznika.
Tradicionalno tekmovanje v kuhanju bučnega golaža
Tradicionalni del letošnjega dogajanja bo tekmovanje v kuhanju bučnega golaža, kjer bodo ekipe v velikih kotlih pripravljale svoje različice te priljubljene jedi. Tekmovanje vsako leto pritegne številna društva, mojstre in ljubitelje kuhanja, ki se pomerijo v ustvarjalnosti in okusu, zato bo tudi letošnji 22. Praznik buč poskrbel, da bo dišalo daleč naokoli.
Glasbena gostja – Nika Zorjan
Na odru 22. Praznika buč bo vzdušje ogrela Nika Zorjan, pevka, ki s svojo pristnostjo in živahnostjo navdušuje po vsej Sloveniji. Njene najbolj priljubljene pesmi bodo obiskovalce popeljale v ples in skupno prepevanje ter ustvarile nepozabno in veselo vzdušje.
Razstava jedi s pridihom Štajersko prekmurskega bučnega olja in buč
Obiskovalce bo letos razveselila razstava jedi s pridihom Štajersko prekmurskega bučnega olja in buč, za katero so recepte tekom poletja prispevala številna društva iz vse Slovenije, s čimer bo dogodek še pestrejši in poln okusnih idej za pripravo jedi doma po koncu letošnjega 22. praznika buč.
Povezovalka dogodka – Urška Vučak Markež
Na letošnji 22. Praznik buč bo oder povezovala Urška Vučak Markež, cenjena gledališka in televizijska igralka. Na prireditvi bo s svojo karizmo in izkušnjami zagotovo poskrbela za tekoče, domače in prijetno vzdušje, ki bo dodatno obogatilo 22. Praznik buč.
Prijazno Vas vabimo, da nas v soboto, 13. septembra 2024, med 10. in 14. uro obiščete na 22. tradicionalnem prazniku buč v Središču ob Dravi.
Financirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva. Za smernice zdravega prehranjevanja obiščite spletno stran: https://prehrana.si/.
Naročnik oglasnega sporočila je Skupina vrtovi panonski z.o.o.
