Ponedeljek, 17. 9. 2018, 10.51
5 let, 7 mesecev
Cerar: Hrvaška je dolžna uveljaviti arbitražno razsodbo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,75
9
Hrvaška je dolžna uveljaviti arbitražno razsodbo, z neupoštevanjem odločitve arbitražnega sodišča pa krši mednarodno pravo in pravo EU, je danes v odzivu na mnenje pravne službe Evropske komisije glede arbitraže dejal zunanji minister Miro Cerar. Nobena nadaljnja razprava kolegija Evropske komisije v povezavi z vprašanjem arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ni načrtovana, pa so v tiskovni službi komisije odgovorili na vprašanje, ali lahko kolegij še obravnava pravno mnenje o arbitražni razsodbi, ki ga je v petek objavil nemški tednik Spiegel.
Mnenje pravne službe v Bruslju potrjuje glavne navedbe Slovenije in jasno pove, da arbitraža velja tudi za celo Evropsko unijo, je dejal Cerar.
"Slovenija upravičeno implementira, kolikor lahko, to (arbitražno) odločbo, jo spoštuje in je pristojna, da v mejah svojih suverenosti v okviru svojih meja izvaja suverene pravice," je povedal na izjavi za medije v Ljubljani.
"Arbitražna razsodba je zavezujoča v vsakem primeru"
Pojasnil je še, da je arbitražna razsodba zavezujoča v vsakem primeru, tudi če Slovenija ne bi vložila tožbe proti Hrvaški na Sodišču Evropske unije. S tožbo pa želi Slovenija dodatno pokazati, da Hrvaška krši pravo EU. Z uspešno tožbo bo to le še dodatni pravni pritisk na Zagreb glede uveljavitve arbitražne razsodbe.
Edina možnost, da bi Slovenija umaknila tožbo je, da bi se Hrvaška odločila uveljaviti arbitražno razsodbo in to tudi jasno pokazala. V tem primeru bi bila tožba namreč brezpredmetna, je pojasnil.
Da Evropska komisija ni obravnavala mnenja svoje pravne službe, bodo morali v Bruslju pojasniti. Je pa spomnil, da je za dnevni red kolegija Evropske komisije odgovoren njen predsednik - Jean-Claude Juncker in da je njihova avtonomna odločitev, ali obravnavajo tovrstne dokumente in izrazijo svoje mnenje.
"Slovenija lahko vztrajno izraža svoje mnenje"
Slovenija se ne more neposredno vmešavati v delo Evropske komisije, a lahko vztrajno izraža svoje mnenje. "Evropska unija stoji in pade na vladavini prava," je dodal Cerar.
"Pomembno je dejstvo, da se moramo zavedati, da so vse institucije Evrope, države članice zavezane vladavini prava," je dejal. Ob tem je bil kritičen, da kako se lahko kandidatkam za članstvo v EU, na primer na Zahodnem Balkanu, postavlja pogoje, da morajo spoštovati pravo, če pa ga same članice ali institucije EU ne spoštujejo.
Ocenil je še, da Slovenija sicer dobro sodeluje z Brusljem, a da je komisija na primeru arbitraže zamudila svojo priložnost, da bi varovala načela vladavine prava.
"Z vložitvijo tožbe so deloma razbremenili odnose med državama"
Pričakovano srečanje premierja Marjana Šarca s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem je ocenil kot dobro, saj so dobrososedski odnosi v interesu obeh držav.
Čeprav državi na več področjih dobro sodelujeta, pa ostajajo odprta vprašanja, ko Hrvaška krši zaveze in Slovenija mora glede tega nastopati odločno in po potrebi stopnjevati pritisk.
Po njegovi oceni so z vložitvijo tožbe tudi deloma razbremenili odnose med državama, saj so politični spor prenesli na sodišče.
Po mnenju Bulčeve lahko komisija o tem še vedno razpravlja
Evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc je v nedeljo za TVS dejala, da še ni prepozno za to, da kolegij komisarjev obravnava pravno mnenje, ki ga je objavil Spiegel in ki potrjuje slovenska stališča do uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško.
Evropska komisija lahko po mnenju Bulčeve o tem še vedno razpravlja, "če Slovenija pozove komisijo in prosi, da se arbitražna razsodba obravnava naprej, je pa seveda stvar predsednika, ali bo to uvrstil v razpravo pred vsemi komisarji".
V tiskovni službi komisije so danes na vprašanji, ali lahko kolegij še vedno obravnava to pravno mnenje in v katerih okoliščinah, odgovorili, da "ni načrtovane nobene nadaljnje razprave kolegija o tem vprašanju".
Spomnili so, da je kolegij o tem razpravljal na podlagi predstavitve vodje pravne službe 4. julija lani.
Po razpravi julija lani je komisija objavila izjavo, v kateri je zapisala, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta arbitražno sodbo uveljavili. Izrazila je tudi pripravljenost, da pomaga k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe.
Komisija ni storila ničesar
Vendar komisija ni storila ničesar, da bi prispevala k uresničitvi razsodbe, čeprav je njena lastna pravna služba maja letos pozvala k pripravi obrazloženega mnenja na podlagi ugotovitev, ki potrjujejo slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršitev prava EU.
A v tiskovni službi na vprašanje, zakaj so ignorirali mnenje lastne pravne službe, odgovarjajo le tako, da spomnijo na predhodne, junijske izjave v povezavi s tem vprašanjem, s katerimi so poskušali zmanjšati pomen dokumenta, o katerem so bile takrat na voljo le neuradne informacije.
Evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc je dejala, da še ni prepozno za to, da kolegij komisarjev obravnava pravno mnenje.
Na vprašanja slovenskih dopisnikov v Bruslju v povezavi s tem mnenjem, ki potrjuje slovenska stališča, so junija v komisiji odgovorili: "Dobro veste, da ne komentiramo številnih notranjih papirjev, ki morda krožijo v komisiji."
Tudi zdaj, ko je Spiegel objavil dokument pravne službe komisije, naslovljen na vodjo kabineta predsednika Jean-Clauda Junckerja, v tiskovni službi komisije zgolj ponavljajo junijski odgovor.
Nemec: Odločitev komisije postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost
Odločitev Evropske komisije, da ni upoštevala mnenja svoje pravne službe, postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost, je danes ocenil predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Matjaž Nemec (SD). Razkritje nemškega časnika Spiegel, ki je objavil mnenje pravne službe, je odgovor na ravnanje predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, je povedal Nemec. To, da komisija ne bi upoštevala mnenja svojih služb, še posebej ko govorimo o pravni službi, se namreč zgodi zelo redko, je povedal v izjavi novinarjem ob robu seje komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb
"Smo v pomembnem obdobju, ko bomo odločali o prihodnosti Evrope in jasno je treba pokazati, kakšne Evrope si ne želimo. Želimo si Evropo, ki bo spoštovala vladavino prava, kar je njen temelj," je povedal predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko (OZP) Matjaž Nemec (SD).
Razkritje nakazuje, da naveza med Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejansko presega vladavino prava in tudi njeno spoštovanje, kar je temelj Evropske unije, je dodal. Poudaril je še, da razkritje kaže tudi, da se pri delovanju komisije v ospredje postavlja strankarske interese in interese posameznih držav, ne pa celotne družine evropskih držav. Juncker in Plenković sicer prihajata iz iste politične skupine, Evropske ljudske stranke.
Nemec je ob tem zahteval odziv ustreznih institucij v Bruslju, tudi Evropskega parlamenta.
Tonin: Hrvaška nas je nadigrala
"Hrvaška nas je diplomatsko in politično nadigrala. Evropska komisija je sprejela politično določitev," je zadevo komentiral predsednik NSi Matej Tonin in ob tem opozoril, da nekateri slovenski politiki, ki so zdaj kritični do Bruslja, sami niso spoštovali mnenja zakonodajno pravne službe državnega zbora, da je stranka Levica koalicijska stranka.
"Pred nekaj tedni smo imeli povsem enako razpravo," je danes v Bruslju dejal glavni govorec komisije Margaritis Schinas v odgovoru na vprašanje, zakaj je Juncker ignoriral mnenje lastne pravne službe. Znova je ponovil tedanje izjave, da komisija po členu 259 ni dolžna podati pravnega mnenja, da v štirih od osmih podobnih primerih v preteklosti mnenja ni podala ter da "nikoli ne komentirajo notranjih komisijinih dokumentov".
Na vprašanje, ali je torej dokument, ki ga je podpisala namestnica generalnega direktorja pravne službe Karen Banks in ki je naslovljen na šefinjo Junckerjeva kabineta, zgolj eden od dokumentov in ne najpomembnejši v tem primeru, pa je odgovoril: "Mislim, da sem bil zelo jasen. Ne bom ponavljal svojih besed glede teh notranjih dokumentov."
9