SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Arbitraža: Plenković ujezil Slovenijo, a zakaj je v resnici moral k Merklovi?

10

termometer

Andrej Plenković, Angela Merkel
Po informacijah, ki smo jih iz Siol.net v zadnjih dneh pridobili iz diplomatskih virov, glavna tema pogovorov med Merklovo in Plenkovićem ni bila Slovenija, ampak Bosna in Hercegovina. Foto: Reuters

Na dan prihajajo informacije o resničnem ozadju nedavnega obiska hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića pri nemški kanclerki Angeli Merkel. Medtem ko so hrvaški mediji, tesno povezani s Plenkovićevim kabinetom, zatrjevali, da je Merklova Sloveniji obrnila hrbet pri vprašanju arbitraže, so v resnici zamolčali, da Nemčijo prej kot arbitraža skrbi nekaj popolnoma drugega.

V zunanji politiki ni naključij. Še najmanj pri potezah velikih sil.

Konec avgusta se je hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković v Berlinu srečal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Šlo je za delovni obisk, ki je bil očitno dogovorjen precej na hitro. Prve neuradne informacije o Plenkovićevi poti v Nemčijo so namreč v tamkajšnji javnosti zaokrožile šele dobra dva tedna pred tem srečanjem.

To je v diplomatskih krogih sprožilo ugibanja, kaj bodo glavne teme obiska, za katerega je nemška kanclerka našla čas med večdnevnim potovanjem na Kavkaz, diplomatsko turnejo v državah zahodne Afrike in nemiri v Chemnitzu.

Hrvaški spin o Nemčiji in arbitraži

Uradna sporočila iz Berlina in Zagreba so omenjala, da sta Plenković in Merklova govorila o "poglobitvi gospodarskega sodelovanja" in vprašanju migrantov.

Nekateri hrvaški mediji so obisk razlagali s spremembo mnenja Berlina o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško.

Arbitraža. Piranski zaliv. Foto: Bojan Puhek

Iz Banskih dvorov so po neformalnih kanalih prihajale informacije, da je Nemčija, ki je do zdaj jasno podpirala uveljavitev sodbe arbitražnega sodišča, obrnila ploščo. Stopila naj bi na stran Hrvaške, ki arbitražne sodbe ne priznava, spor pa bi reševala z novimi pogovori s Slovenijo.

Te informacije so na ministrstvu za zunanje zadeve, ki ga bo po novem vodil Miro Cerar, dan po srečanju Plenković-Merkel zanikali.

Merklovo skrbi ruski vpliv med Hrvati v BiH

A očitno je šlo za hrvaški vladni spin. Po informacijah, ki smo jih iz Siol.net v zadnjih dneh pridobili iz diplomatskih virov, glavna tema pogovorov med Merklovo in Plenkovićevo ni bila Slovenija, ampak Bosna in Hercegovina.

Nemško veleposlaništvo v Ljubljani v dveh tednih na vprašanja Siol.net ni odgovorilo.

Dodikov naravni zaveznik pri uveljavitvi ideje, ki de facto ruši Daytonski sporazum, je Dragan Čović. Dodikov naravni zaveznik pri uveljavitvi ideje, ki de facto ruši Daytonski sporazum, je Dragan Čović. Foto: STA Kot so nam zatrdili viri, je nemška kanclerka Plenkoviću izrazila skrb zaradi krepitve ruskega vpliva med vodilnimi hrvaškimi politiki v BiH. V Berlinu s precejšnjim nelagodjem spremljajo že nekaj mesecev trajajoče zbliževanje med Moskvo in Draganom Čovićem, hrvaškim članom predsedstva BiH in predsednika tamkajšnje HDZ, torej stranke, iz katere prihaja tudi Plenković.

Gre namreč za proces, ki bi lahko poruši že tako krhko notranje ravnotežje sil v tej državi.

BiH pred prelomnimi volitvami

Čez slab mesec dni bodo v BiH volitve za člana predsedstva in parlamenta. Imele bodo pomemben vpliv na dogajanje v državi, ki je dobri dve desetletji po koncu vojne na novem razpotju.

Na eni strani je ujetnica nacionalističnih sil in elit, ki hromijo ekonomski razvoj te nefunkcionalne države, razdeljene na dve entiteti z razvejanim birokratskim aparatom.

Na drugi strani gre za državo brez evropske prihodnosti. Medtem ko se EU v zadnjih letih z BiH in vsem Balkanom skoraj ni ukvarjala, so prazen prostor izkoristili nekateri drugi igralci. Najbolj Rusija.

Aleksandar Vučić in Vladimir Putin. Aleksandar Vučić in Vladimir Putin. Foto: Reuters Njen ključni človek v BiH (in tudi regiji) je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, ki je v zadnjih letih spletel tesne osebne, politične, gospodarske in finančne stike z Moskvo.

Maja sta se sestala ob robu gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu in govorila o poglabljanju gospodarskega sodelovanja, predvsem na področju energetike. Mesec dni pred tem se je Dodik udeležil tudi Putinove zaprisege po novi zmagi na predsedniških volitvah, Republiko Srbsko pa bo v prihodnjih dneh obiskal tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Zamisel o hrvaški entiteti v BiH

Dodik, ki Rusijo javno označuje za največjega mednarodnega zaveznika Republike Srbske, z zanimanjem opazuje dogajanje, povezano s Kosovom. Ideje o novem risanju meja med Srbijo in Kosovom, ki jih srbski politični vrh ob podpori Rusije in deloma tudi ZDA intenzivno ponuja kot edino mogočo rešitev, bi lahko namreč izkoristil za krepitev težnje po odcepitvi Republike Srbske od BiH, s tem pa uresničitvi ideje o "veliki Srbiji", ki jo javno vedno bolj zagovarja.

Temu zaradi strahu pred učinkom domin, ki bi lahko vodil do novih vojn na Balkanu, nasprotujejo v Bruslju in še posebej v Berlinu.

Idejo o tretji, hrvaški entiteti v BiH, bolj ali manj javno podpira tudi predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Idejo o tretji, hrvaški entiteti v BiH, bolj ali manj javno podpira tudi predsednica Kolinda Grabar Kitarović. Foto: STA V tej kombinatoriki velikih sil, ki jim lahko prištejemo še interese ZDA (te obroč okrog Dodika stiskajo s sankcijami, ki so jih včeraj zaradi korupcije razširile še na nekdanjega ministra za finance BiH in dolgoletnega vplivnega politika iz Republike Srbske Nikolo Špirića) in Turčije, ključne zaveznice Sarajeva, so ena od ključnih spremenljivk Hrvati v BiH.

Ti so po sporazumu iz Daytona, ki je leta 1995 ustavil vojno v BiH, del Federacije BiH, ene od dveh entitet v državi. Radikalnejša struja HDZ, vladajoče stranke na Hrvaškem, že nekaj časa odkrito zagovarja zamisel o tretji, hrvaški entiteti v BiH, ki jo bolj ali manj javno podpira tudi predsednica Kolinda Grabar Kitarović.

Dodik in Čović z istimi zavezniki – Rusi

Dodikov naravni zaveznik pri uveljavitvi ideje, ki de facto ruši Daytonski sporazum, je Dragan Čović. Skupaj naj bi imela tudi istega zaveznika – Ruse.

Prejšnji mesec je ruski veleposlanik v BiH Petar Ivancov poudaril, da "je hrvaško vprašanje v BiH realnost, ki je ne smejo zanemariti in za katero se mora najti rešitev". Še marca letos je Ivancov govoril, da Rusija podpira BiH kot državo treh narodov in dveh entitet. Njegove izjave so analitiki razumeli kot mehčanje tega ruskega stališča.

Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je v zadnjih letih spletel tesne osebne, politične, gospodarske in finančne stike z Moskvo. Predsednik Republike srbske Milorad Dodik je v zadnjih letih spletel tesne osebne, politične, gospodarske in finančne stike z Moskvo. Foto: STA Zakaj so v Moskvi, tradicionalni zaveznici Srbije, očitno naklonjeni oblikovanju hrvaške entitete? Razlog je, pravijo viri v diplomatskih krogih, strah pred morebitno širitvijo Nata na območje BiH, na kar je v ugledni reviji Foreign Affairs opozoril tudi tamkajšnji politični analitik Jasmin Mujanović.

Ivancov je namreč o hrvaški entiteti govoril na isti dan, ko se je sestal z Dodikom. Obljubil mu je podporo pri nasprotovanju odločitve ustavnega sodišča BiH, da vojaško premoženje pripada državi. Celovit popis vojaškega premoženja od BiH zahteva tudi Nato, ta s tem pogojuje pogovore o kandidaturi te države za članstvo v paktu.

Rusi v BiH, Rusi v Agrokorju

Usoda za zdaj "zamrznjene" kandidature BiH za članstvo v Natu bo precej odvisna tudi od razpleta oktobrskih volitev. A hrvaško politično zbliževanje z Rusi v BiH je pomembno še zaradi enega razloga.

Sanacija Agrokorja je namreč v lastništvo tega največjega hrvaškega koncerna prinesla dve ruski državni banki (Sberbank in VTB), ki sta s tem pridobili velik vpliv nad ključnim delom hrvaške prehrambene industrije, torej v jedru hrvaškega gospodarstva.

V Nemčiji in drugih evropskih državah tako vlada bojazen, da so v Zagrebu pripravljeni na politično-gospodarsko trgovanje, v katerem bi v zameno za uresničevanje ruskih (in nacionalističnih) interesov v BiH lažje prišli do soodločanja o ključnih vprašanjih v Agrokorju.

V notranjepolitičnem smislu bi šlo pravzaprav za sanjski scenarij preživetja za Plenkovića, temu je za zdaj uspelo ostati na položaju ne glede na vse afere, povezane z Agrokorjem, in udare radikalnejših desnih struj HDZ.

Na letošnjem Strateškem forumu Bled je bilo govora o arbitraži. Na letošnjem Strateškem forumu Bled je bilo govora o arbitraži. Foto: STA

Arbitraža – priročno sredstvo za preusmerjanje pozornosti

Le deset dni pred srečanjem s Plenkovićem je Merklova v vladni rezidenci v Mesebergu gostila Vladimirja Putina.

Ruski predsednik se je pri njej oglasil po obisku na poročnem slavju avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl. V večurnem pogovoru naj bi govorila tudi o več kriznih žariščih in odprtih vprašanjih – tudi o Balkanu. Ali je kanclerka Plenkoviću razkrila vsebino njunega pogovora o BiH, ni znano.

V vsakem primeru pa bodo arbitraža, ki je bila zdaj osrednja tema blejskega strateškega foruma, in odnosi s Slovenijo ostali priročna tema za lansiranje različnih (pol)informacij, s katerimi bodo lahko v Zagrebu pozornost sprevračali od dogajanja v diplomatskem ozadju.

Komentarji

21

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Silvio50 / 12.09.2018. ob 06:19 +17 - 5

    Kako brezvezen članek ... sama ugibanja in slabo poznavanje razmer v soseščini. Popolnoma enako je napisati tak članek ali pa ne napisati ničesar. Glede tega, da pa arbitraža ni bila glavna tema sestanka Merklove in Plenkovića, pa je najbrž takoj bilo že takoj po sestanku jasno vsakemu prvošolčku :)

    +17 - 5
  • traverza / 12.09.2018. ob 07:55 +17 - 7

    Ni arbitraža priročno sredstvo, ampak Slovenija in Slovenci. Sami smo si krivi, ker podpiramo analfabete in amaterje kot je Ehjavec.

    +17 - 7
  • zemljamogsna / 12.09.2018. ob 07:37 +15 - 7

    To je neverjetno kako so nas nadmudril.. piranski zaliv ki je zanje brezveze tema lahko vlečejo in izpostavljajo do onemoglosti da preusmerjajo pozornost. Res edino kar preostane je da Slovenija zaostri kolikor se da in upa da se bo kaj spremenilo.

    +15 - 7
delitve: 45
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin