Četrtek, 25. 3. 2021, 10.51
3 leta, 1 mesec
Eurostat: Slovenija po presežni umrljivosti konec leta v evropskem vrhu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
2
Lansko pomlad ob prvem valu pandemije covid-19 je začelo število smrti v EU strmo naraščati. Še posebej v nekaterih državah članicah je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti izjemno visoko, izhaja iz podatkov Eurostata. Slovenija je bila v prvem valu relativno uspešna, v drugem pa prav nasprotno.
Evropski statistični urad Eurostat je zaradi skrb vzbujajočega trenda, ki ga je prinesla pandemija covid-19, začel zbirati podatke o t. i. presežni umrljivosti oziroma odstopanju števila vseh smrti v primerjavi s povprečjem prejšnjih let. Ko poudarjajo, gre pri tem za število vseh smrti, ne le tistih zaradi bolezni covid-19. Podatki so bili objavljeni 12. marca, poroča STA.
V prvem valu je bila presežna umrljivost v Sloveniji med najnižjimi
V celotni Uniji je bilo od marca do decembra lani 580 tisoč presežnih smrti v primerjavi z enakim obdobjem v letih 2016-2019. V prvem valu pandemije je bil vrhunec aprila lani, ko je bil porast števila smrti v primerjavi z aprilom v letih 2016-2019 25-odstoten.
Daleč pred vsemi sta bili takrat Španija (79 odstotkov) in Belgija (74 odstotkov), sledile so Nizozemska (54 odstotkov), Italija (42 odstotkov), Švedska (38 odstotkov) in Francija (36 odstotkov). V Sloveniji je bila presežna smrtnost takrat le 5,3-odstotna, med najnižjimi v EU. V času prvega vala je bila sicer najvišja junija, ko je bila 9,1-odstotna, navaja STA.
Naslednji vrhunec je bil v drugem valu pandemije novembra lani, ko je bil ta porast na ravni EU kar 40-odstoten, nato pa je decembra padel na 30 odstotkov. Za letos podatkov za vse države članice še ni, a sodeč po skrb vzbujajočem trendu v številnih evropskih državah ti ne bodo spodbudni.
Novembra najslabše na Poljskem, decembra v Sloveniji
Novembra so jo sicer najslabše odnesli na Poljskem (97 odstotkov) in v Bolgariji (94 odstotkov), že na tretjem mestu pa je bila Slovenija s porastom v višini 88,7 odstotka. Na četrtem mestu je sledila Češka s 76 odstotki.
Decembra se je nato presežna umrljivost v vseh državah zmanjšala, je pa bila Slovenija med državami članicami EU povsem na vrhu lestvice z 78,6 odstotka. Sledile so ji Litva (77,5 odstotka), Bolgarija (74 odstotkov), Slovaška (63,5) in Hrvaška (61 odstotkov).
Slovenija januarja na repu najslabše peterice
Za letošnji januar vse države članice podatkov še niso posredovale. Podatki za Slovenijo kažejo na občutno izboljšanje položaja, saj je delež presežnih smrti padel na 26,9 odstotka. A s tem se je država še vedno uvrstila na rep najslabše peterice. Med državami, za katere so podatki že na voljo, je bilo januarja očitno najslabše na Slovaškem (77 odstotkov), Portugalskem (59 odstotkov) in Češkem (53 odstotkov).
Po februarja objavljenih podatkih sledilnika za covid-19 smo imeli v Sloveniji v letu 2020 3.648 smrti več oziroma 17,3 odstotka nad petletnim povprečjem. Najbolj po njihovih podatkih izstopata november in december z 89,1- oziroma 77,4-odstotno večjim številom umrlih, kot bi jih pričakovali v povprečnem novembru oziroma decembru v obdobju od 2015 do 2019.
Tiskovna agencija Reuters je medtem v svoji analizi Eurostatovih podatkov o presežni umrljivosti izpostavila predvsem Švedsko kot tisto evropsko državo, ki se v nasprotju s preostalimi v pandemiji ni zatekala k strogim zaprtjem javnega življenja. Švedska je namreč leto 2020 končala z nižjim odstotkom presežnih smrti kot večina drugih članic EU.
Število smrti se je tako na Švedskem po izračunih Reutersa lani povečalo za 7,7 odstotka. Je pa po drugi strani res, kot dodaja Reuters, da je bila presežna smrtnost v njenih nordijskih sosedah še nižja - na Danskem 1,5-odstotna, na Finskem enoodstotna, na Norveškem pa je sploh ni bilo, še piše STA.
2