promet
Ponedeljek, 8. 12. 2025, 20.46
5 ur, 1 minuta
Kolaps v križiščih: to je pet najpogostejših napak
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,51
Vozniki pogosto zapeljejo v križišče, čeprav je promet pred njimi zaustavljen, cesta, na katero želijo zapeljati, pa zatrpana z vozili. Potem pa se še na voznika, ki je ustavil ob zeleni luči, vsuje val kletvic in hupanja.
Slovenske ceste so polne delovnih zapor, nastajajo zastoji. Gneča je naša vsakodnevna spremljevalka tudi v času prometnih konic. Prenove cest se lahko raztegnejo v dolge mesece, na prometne zastoje smo se že kar navadili. Pa vendar, marsikaj bi lahko spremenili tudi pri svojih navadah, s čimer bi se pretočnost izboljšala, živci pa nekoliko sprostili.
Na agenciji za varnost prometa so izpostavili pet najpogostejših napak voznikov, ki pomembno prispevajo k zastojem na mestnih in regionalnih cestah ter avtocestah.
Vključitev v križišče, tudi ko je jasno, da nam ga ne bo uspelo zapustiti
Vozniki pogosto zapeljejo v križišče, čeprav je promet pred njimi zaustavljen, cesta, na katero želijo zapeljati, pa zatrpana z vozili. Takšna ravnanja blokirajo prečne tokove prometa in ustvarijo verižne zastoje. Pravilno je v križišče zapeljati le, če ga lahko varno zapustimo. Pa čeprav imamo stokrat zeleno luč.
In še: ne trobimo voznikom pred sabo, ki so se ustavili pred križiščem pri zeleni luči, ker ga nočejo zatrpati.
Neupoštevanje sistema zadrge ob zožitvah
Pri zaporah in zožitvah se številni vozniki prehitro razvrščajo na odprti pas, kar zmanjša pretočnost. Pravilna je uporaba sistema zadrge – vključevanje na odprti pas tik pred zožitvijo in izmenično. Tak način dokazano izboljša pretočnost prometa.
Policija opozarja, da je pri sistemu zadrge izjemno pomembno, da ga upoštevajo vsi vozniki. Vozniki na odprtem pasu morajo s prilagojeno hitrostjo in razdaljo vožnje omogočiti vključevanje voznikom z ukinjajočega se pasu na točki stičišča. Tako bo zadrga delovala in bo promet tekoč.
Policisti opažajo več vrst nepravilnosti, ki jih počnejo vozniki.
- Vozijo tik za vozilom pred sabo, zato se druga vozila ne morejo vključiti pred njih. Tak voznik ruši sistem zadrge in s tem preprečuje tekoče vključevanje.
- Ko pripeljejo do območja združevanja, rinejo na sosednji pas ne glede na to, ali je med vozili prostor ali ne oziroma ali so po sistemu zadrge na vrsti ali ne.
- Igrajo se "reditelje": voznik, ki delno zapelje na vključujoči se pas in tam vozi vzporedno s svojim mestom v koloni na voznem pasu, preostalim vozilom na vključujočem se pasu preprečuje, da bi ga prehitela in zapeljala do stične točke, kjer bi se lahko pravilno vključila po sistemu zadrge.
- So pretirano radodarni in spuščajo predse po več avtomobilov hkrati. Tudi s tem povzročajo ustavljanje prometa na glavnem voznem pasu, s čimer se začne ustvarjati kolona.
Vozniki naj po deloviščih, kjer sta dva zožena pasova, vozijo rahlo zamaknjeno, saj s tem pomagajo ohranjati promet bolj tekoč, vožnja je hkrati varnejša, varnostna razdalja pa ustreznejša.
Varnostna razdalja in fantomski zastoji
Vožnja na prekratki razdalji, sunkovito zaviranje in pogosto menjavanje pasov povzročajo tako imenovane fantomske zastoje ob visokih obremenitvah oziroma gostem prometu, ko se dogaja nenadno ustavljanje brez očitnega razloga.
Dovolj je že, da en voznik nenadno zavre, in v pol minute lahko obstane kolona stotih vozil.
Predstavljajmo si avtomobil, ki hitrost vožnje 90 kilometrov na uro v trenutku zmanjša na 70 kilometrov na uro. Posledično v manj kot sekundi to storijo tudi drugi, tretji in posledično vseh preostalih sto voznikov v koloni. V manj kot pol minute promet obstane. Tako zadnji od stotih voznikov v koloni izgubi 8,5 minute, da spet lahko spelje z mesta in pospešuje.
Kako pomembna je zadostna varnostna razdalja, kažejo tudi podatki agencije. V zadnjih letih je namreč število prometnih nesreč zaradi neupoštevanja varnostne razdalje skrb vzbujajoče visoko. V letu 2023 je bilo kar 15 odstotkov vseh prometnih nesreč na avtocestah posledica premajhne varnostne razdalje. Od teh nesreč je bilo 20 odstotkov nesreč z resnimi poškodbami, pet odstotkov pa je bilo smrtnih.
Varnostna razdalja omogoča voznikom, da imajo dovolj časa za reakcijo v primeru nenadnega zaviranja ali drugih nepredvidenih dogodkov. Čas ustavljanja vozila je namreč odvisen od reakcijskega časa voznika (običajno med 0,8 in 1,2 sekunde) in zavorne poti. Kako hitro se bomo ustavili, je torej odvisno od tega, kdaj bomo zaznali oviro in kako hitro bomo začeli zavirati.
Eden najpreprostejših načinov za zagotavljanje zadostne varnostne razdalje je uporaba pravila dveh sekund.
Izberemo fiksno točko ob cesti, na primer prometni znak ali drevo, in začnemo šteti, ko vozilo pred nami preide to točko. Če preštejemo vsaj dve sekundi, preden sami prevozimo isto točko, smo na varni razdalji.
V slabih vremenskih razmerah je treba to razdaljo povečati na štiri sekunde ali več.
Nepravilna in nepotrebna uporaba levega voznega pasu
Na avtocestah številni vozniki predolgo vozijo po levem pasu, ki je namenjen izključno prehitevanju. To povzroča zgostitve, več prehitevanj po desni in posledično slabšo pretočnost. S pravočasnim vračanjem na desni pas se tok normalizira.
Vedno torej velja, da vozimo po desni, po levi pa le prehitevamo.
Agresivni manevri in pogoste menjave voznih pasov
Nepremišljeno prehitevanje, vrivanje pred drugo vozilo ali hitri, sunkoviti, nepredvidljivi manevri menjave pasov ustvarjajo valove zaviranja v celotni koloni. Vsako takšno ravnanje upočasni prometni tok za več vozil zadaj, povečuje verjetnost naletov in lahko sproži verižni zastoj.
Če povzamemo, tudi pri povečani prometni obremenitvi je mogoče s pravilnim razvrščanjem, vzdrževanjem varnostne razdalje, pravilno uporabo voznih pasov in potrpežljivostjo doseči bistveno bolj tekoč promet ter zmanjšati možnost zastojev.
Srečevanja z avtošolo in vozniki z L-tablico
Ko se na cesti srečamo z vozilom, ki ima na strehi tablo z napisom šola vožnje in poleg modro L-tablico, vemo, da za volanom sedi kandidat v avtošoli. To so vozniki, ki šele nabirajo prve izkušnje, njihovi odzivi pa so lahko počasnejši, ker se učijo novih situacij. Modra L-tablica je pravzaprav znak: Prosim za razumevanje – učim se.
Če na vozilu vidimo zeleno L-tablico, pa gre za voznika, ki se usposablja s spremljevalcem. Zna voziti, a se še privaja na različne razmere, zato je tudi njemu dobro pustiti malce več prostora in časa.
Pri obeh skupinah velja enako: povečajmo varnostno razdaljo, vozimo brez nenadnih manevrov, ki jih lahko močno prestrašijo, in ne trobimo.
In še nekaj: če danes pokažemo prijaznost vozniku z L-tablico, bo ta voznik čez nekaj let verjetno enako prijazen do drugih. Na cesti se bonton širi z zgledom.
Srečevanje z večjimi vozili – tovornjaki in avtobusi
Velika vozila v prometu zahtevajo več pozornosti – ne zato, ker bi bila večja grožnja, ampak ker imajo fizikalne omejitve, ki jih osebna vozila nimajo. Tovornjaki in avtobusi so težki, široki in imajo precej večje mrtve kote. Voznik nas lahko hitro spregleda, če se preveč približamo.
Zato je ključna večja bočna razdalja in dovolj varnostne razdalje od zadaj. Veliko vozilo ima bistveno daljšo zavorno pot in počasneje pospešuje, zato se mu ne smemo "obešati" na odbijač.
Ozke ceste in klanci
55. člen zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) pravi, da naj tisti, ki to lažje stori, ustavi ali se umakne.
Praviloma naj na klancu ustavi voznik, ki vozi navzdol, ker je vozilu, ki se spušča, lažje ponovno speljati kot tistemu, ki se vzpenja. Izjema je situacija, ko je tistemu, ki vozi navkreber, zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti. Če se srečamo z avtobusom ali tovornjakom s prikolico, pa se umaknemo mi, tudi če to pomeni kakšen meter vožnje vzvratno.
To pravilo prometnega bontona pomaga preprečevati blokade ceste in nevarne situacije v slabem vremenu.
Avtobusna postajališča
Ko se približamo avtobusu, ki stoji na postajališču, samodejno upočasnimo. Pri avtobusu se vedno dogaja nekaj nepredvidljivega: potniki izstopajo, vstopajo, med njimi so otroci, starejši in turisti, ki včasih stopijo na cesto brez prave ocene razdalje.
Pri speljevanju pa velja pravilo, da ima prednost avtobus, ko nakaže vključevanje v promet. Gre za preprost znak spoštovanja – tako do voznika kot do vseh potnikov.Ne smemo pozabiti tudi na velike mrtve kote avtobusa. Voznik ne vidi vozila tik ob boku, zadaj ali zelo blizu spredaj, zato se izogibajmo vožnji tik ob avtobusu, še posebej v križiščih in pri zavijanju.
Vozila za prevoz skupine otrok
Posebno pozornost pa si zaslužijo vozila, ki so označena za prevoz skupine otrok. Ko takšno vozilo vključi varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, ne gre več le za bonton, ampak izjemno jasno obveznost. Vozila, ki vozijo po istem smernem vozišču, mimo nikakor ne smejo peljati.
To pravilo preprečuje najhujše mogoče posledice. Nič nam ne bo pobegnilo, če deset sekund počakamo in otrokom s tem omogočimo varno pot.
Vir: agencija za varnost prometa
