nesreča
Četrtek, 20. 11. 2025, 4.00
3 minute
Aktivno državljanstvo
Nevarna in ekscesna vožnja z motornimi kolesi: ali mladina na cesti res izziva usodo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
V starostnih kategorijah 6–14 let in 15–17 let so bili v letu 2023 vozniki mopeda do 25 kilometrov na uro udeleženi v 141 prometnih nesrečah, lani v 182 prometnih nesrečah, letos do konca oktobra pa že v 171 prometnih nesrečah.
V zadnjih mesecih v Sloveniji beležimo porast števila prometnih nesreč z mopedi, v katerih so udeleženi mladostniki. Pogosto vozijo predelana vozila, ki hitrost 25 kilometrov na uro krepko presežejo, ob tem policisti zaznavajo tudi številne primere nevarne vožnje, s katero ogrožajo ostale udeležence v prometu. Zadnja izmed smrtnih nesreč, v kateri je zaradi neprilagojene vožnje in hitrosti umrl 16-letni voznik mopeda, se je pretekli mesec zgodila na Podpeški cesti na Brezovici pri Ljubljani. Pregledali smo podatke in se pozanimali o podrobnostih prometnih nesreč v zadnjih treh letih, v katerih so bili udeleženi mladoletni vozniki motornih koles oziroma mopedov. "Dejstvo je, da tako število nesreč kot število huje in lažje poškodovanih v tem segmentu strmo narašča, kar kaže na naraščanje števila uporabnikov in morda tudi na nelegalne predelave tovrstnih vozil, ki so v glavnem le izpeljanke klasičnih mopedov z omejitvijo hitrosti in jih je tako mogoče predelati," na agenciji za varnost prometa opisujejo težavo, ki je v Sloveniji še vedno neurejena.
Pretekli mesec je v hudi prometni nesreči na Podpeški cesti na Brezovici pri Ljubljani življenje izgubil 16-letni voznik mopeda, ki je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zadnji del osebnega vozila, katerega voznica je čakala, da se sprosti promet z nasprotne strani in zavije levo. Voznik mopeda je za posledicami poškodb po hudi nesreči čez nekaj dni v bolnišnici umrl.
Za pojasnilo v povezavi s hudo nesrečo, ki se je zgodila na Brezovici pri Ljubljani, smo se obrnili na policijo. Tam nam odgovorov na vprašanja, ali lahko potrdijo, da je bil pokojnikov moped tehnično predelan ("odprt") ter ali razpolagajo s posnetkom vožnje, ki naj bi ga naredil sopotnik in bi razkril, kako je prišlo do nesreče, zaradi interesa preiskave niso želeli posredovati.
"Odprt predelan motor" pomeni, da motor ni več v tovarniškem stanju, torej nima več omejitve moči in je dodatno spremenjen za izboljšanje zmogljivosti. Takšen motor je praviloma nelegalen za vožnjo po cesti, če predelave niso homologirane. Ko nekdo motor "odpre" oziroma ga predela, to lahko pomeni, da mu: odstrani blokado (mehansko ali elektronsko), spremeni nastavitev ECU - electronic control unit (chip tuning, remapping), odstrani dušilce zraka ali izpuha, spremeni vplinjač ali injektorje, zamenja izpušni sistem za bolj pretočnega.
Rezultat tovrstne predelave motorja se kaže v večji moči, hitrejših pospeških, višji končni hitrosti in močnejšem zvoku.
Zakon o voznikih (ZVoz-1) v 5. odstavku 55. člena določa, da "sme motorno vozilo in moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro, v cestnem prometu voziti otrok od 12. do 14. leta starosti, ki ima pri sebi kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let," so pojasnili na agenciji za varnost prometa (AVP).
Številna predelana motorna vozila z "odprtimi" motorji z lahkoto presežejo hitrost 25 kilometrov na uro.
Kot je razvidno iz spodnje tabele, v kateri so zbrani podatki za motoriste, mopediste in mopediste do 25 kilometrov na uro za starostni kategoriji 6–14 let in 15–17 let, so bili v letu 2023 mladoletni vozniki mopeda do 25 kilometrov na uro udeleženi v 141 prometnih nesrečah (gre za mladostnike od 6-17 leta starosti), v lanskem letu v 182 prometnih nesrečah, letos do konca oktobra pa že v 171 prometnih nesrečah.
Iz podatkov AVP razberemo tudi, da v vseh skupinah enoslednih motornih vozil (EMV), narašča število nesreč med mladostniki. Čeprav je skupno število obravnavanih prometnih nesreč v starostnih kategorijah 6–14 let in 15–17 let izmed vseh treh kategorij: motorist, mopedist in mopedist do 25 kilometrov na uro, daleč največje prav v zadnji kategoriji, pa vsaj v zadnjih dveh letih (2024 in v letu 2025 do oktobra) po podatkih AVP med njimi niso obravnavali prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo.
Lani umrl 14-letnik, letos v kategoriji 15–17 let pa 16-letnik
Je pa v lanskem letu v prometni nesreči v starostni kategoriji 6–14 let umrl en motorist, star je bil 14 let. Tudi v letošnjem letu je do konca oktobra v starostni kategoriji 15–17 let umrl en mladoleten motorist. Gre za nesrečo 16-letnika, ki smo ga omenili zgoraj. Treba je poudariti, da sta se smrtni nesreči zgodili z motornima voziloma, ki sta zaradi predelave zagotovo lahko presegla hitrost 25 kilometrov na uro.
Običajno se hude prometne nesreče, ki se končajo tudi s smrtnim izidom, zgodijo prav na predelanih mopedih. "Dejstvo je, da tako število nesreč kot število huje in lažje poškodovanih v tem segmentu strmo narašča, kar kaže na naraščanje števila uporabnikov in morda tudi na nelegalne predelave tovrstnih vozil, ki so v glavnem le izpeljanke klasičnih mopedov z omejitvijo hitrosti in jih je tako mogoče predelati. Ne le do zakonsko omejenih 45 kilometrov na uro (izpit je mogoče narediti s 15 leti, kategorija AM), pač pa na žalost tudi tako, da dosegajo še precej višje hitrosti," so pojasnili na agenciji za varnost prometa. S konkretnimi podatki o tovrstnih kršitvah in zasegih predelanih mopedov razpolaga policija.
Pri mopedistih v omenjenih starostnih kategorijah v zadnjih dveh letih niso zabeležili smrtnih primerov.
Tudi število prometnih nesreč motoristov v kategoriji od 6–17 leta narašča
Skupno število prometnih nesreč motoristov med mladostniki je leta 2023 znašalo 57, leta 2024 so jih zabeležili 56, v letošnjem letu pa do konca oktobra že 58. Nekoliko bolj spodbudne podatke pa najdemo med mopedisti, kjer so leta 2023 v starostni kategoriji 6–14 let in 15–17 let skupaj zabeležili 86 primerov prometnih nesreč, leta 2024 jih je bilo skupno 99, letos pa so jih (do konca oktobra) obravnavali 66, kar nakazuje na to, da bi utegnilo biti število prometnih nesreč ob koncu letošnjega leta v tej kategoriji manjše kot v dveh letih pred tem.
Policija lahko zaseže motorno vozilo, če ugotovi, da je to predelano. O njegovi vrnitvi lastniku odloča sodišče.
"Ko policija zaseže motorno vozilo zaradi suma nedovoljenih predelav ali drugih nepravilnosti, vozilo skupaj z ustrezno dokumentacijo in obdolžilnim predlogom posreduje pristojnemu sodišču za prekrške. O ukrepu glede vozila nato odloči sodnik," so nam na policiji pojasnili, kaj storijo z zaseženimi motornimi vozili, ko ugotovijo, da so ta predelana. Kasneje je sodišče tisto, ki odloči, ali se bo zaseženo vozilo vrnilo lastniku nazaj ali pa odvzelo. To ureja Zakon o prekrških v 25. členu v povezavi s 137. členom, so nam pojasnili iz urada predsednice na Okrajnem sodišču v Ljubljani.
Kako odgovarjajo starši oz. skrbniki, če mladoletnik vozi tehnično predelano vozilo?
Če policija ugotovi, da je mladoletnik vozil tehnično predelano vozilo (t. i. vozilo z "odprtim" motorjem) in ga zaseže, prav zakon o pravilih cestnega prometa, ki v 7. členu ureja odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov, nalaga skrb in izvajanje nadzora nad otrokom ali mladoletnikom, ko je le ta udeležen v cestnem prometu. Sedmi člen zakona je razdeljen na štiri podkategorije, ki obravnavajo različne stopnje prekrškov:
(1) Starši, skrbniki ter rejniki so dolžni skrbeti ali izvajati nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v cestnem prometu.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka nastopi zlasti tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik ravna v nasprotju s predpisi tega zakona.
(3) Z globo 160 evrov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki oziroma rejniki, katerih otrok ali mladoletnik stori prekršek po tem zakonu, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad njim.
(4) V primeru opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom ali mladoletnikom so osebe iz prvega odstavka tega člena dolžne plačati stroške iz 18., 19. in 36. člena tega zakona.
Kaj lahko storijo starši? "Vozil ne bi smeli razumeti kot sredstvo zabave in igračo."
Kaj lahko na področju mladoletnih oseb, ki si želijo tovrstne zabave, a z nevarno ter ogrožajočo vožnjo z motornimi kolesi ogrožajo tudi ostale udeležence v prometu, naredijo starši/skrbniki in mi kot družba? Na AVP odgovarjajo, da starše opozarjajo, da moped (skuter, e-skiro …) ni igrača, ki se kupi za rojstni dan ali pa birmo.
"Predvsem pa jih ne bi smeli razumeti kot način ali sredstvo zabave. Težko verjamemo, da niso vedeli, da jih je predelal sosedov mehanik ali nadobudni mladoletnik. Tudi pri hitrosti do 25 km/h, brez čelade (ali z neprimerno čelado), znanja in izkušenj uporabnikov so poškodbe pogosto hude. Z odklepanjem teh vozil pa pomeni, da dosegajo tudi bistveno višje hitrosti, ki jim tak moped konstrukcijsko ni prilagojen, voznik pa jih ni vajen. Posledično so poškodbe ob nesrečah tudi veliko hujše," pojasnjujejo na agenciji za varnost prometa.
Na AVP menijo, da bi bilo treba poostriti nadzor in dogajanju na terenu prilagoditi tudi ostrejšo kaznovalno politiko, ki bo tako voznike kot starše odvračala od kakršnihkoli nelegalnih posegov v vozila in kršenja pravil.
AVP za ostrejšo kaznovalno politiko
Njihovo stališče je, da bi veljalo razmisliti o dvigu starostne meje za uporabnike tega prevoznega sredstva ter o obvezni uporabi homologirane čelade za motocikel oziroma druga motorna in električna osebna prevozna sredstva. Prav tako na AVP menijo, da bi bilo treba poostriti nadzor in dogajanju na terenu prilagoditi tudi ostrejšo kaznovalno politiko, ki bo tako voznike kot starše odvračala od kakršnihkoli nelegalnih posegov v vozila in kršenja pravil, še dodajajo na AVP.
Na policiji se na vse prejete prijave o nevarni vožnji redno odzivajo
S policije odgovarjajo, da pogosto prejemamo prijave in opozorila občanov o različnih pojavih v prometu, med drugim tudi o vožnji mladostnikov z mopedi, motorji in električnimi skiroji. "Na vse prejete prijave se redno odzivamo z ustreznimi ukrepi in preventivnimi aktivnostmi. Izvedli smo več nadzorov in preventivnih akcij, pri katerih smo ugotovili kršitve cestnoprometnih predpisov, v posameznih primerih pa smo zasegli tudi vozila," dodajajo na policiji.
Pojasnili so nam, da na območju Brezovice (kjer se je zgodila zadnja prometna nesreča mladoletnika s smrtnim izidom) tesno sodelujejo z lokalno skupnostjo, občino, medobčinskimi redarskimi službami ter drugimi partnerji s področja varnosti v cestnem prometu. Prav tako skupaj izvajajo ukrepe za povečanje prometne varnosti, ozaveščajo javnost, izvajajo preventivne akcije v sodelovanju z Zavodom Varna pot in agencijo za varnost v cestnem prometu ter zagotavljajo večjo prisotnost policije in redarstva na terenu. Pri tem poudarjajo, da je ključno sodelovanje z vsemi deležniki, saj "lahko le s skupnimi prizadevanji učinkovito prispevamo k večji varnosti vseh udeležencev v prometu", še pojasnjujejo na policiji in ob tem apelirajo tudi na starše, naj aktivno spremljajo ravnanje svojih otrok v prometu in jih podpirajo pri odgovorni vožnji.
"Odgovorno vedenje je ključnega pomena za zmanjšanje tveganj in preprečevanje nesreč"
Na policiji prav tako nagovarjajo starše in skrbnike, da preverijo in poskrbijo, da so vozila njihovih otrok tehnično brezhibna, preverjajo uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot so čelade, in jih opozarjajo na nevarnosti prehitre vožnje in neprevidnega ravnanja. "Redno govorimo z mladostniki o prometni varnosti, jih učimo predvidevanja nevarnosti na cesti ter jih spodbujamo k spoštovanju prometnih pravil, saj je odgovorno vedenje ključnega pomena za zmanjšanje tveganj in preprečevanje nesreč," so jasni na policiji, kjer bodo še naprej izvajali poostrene nadzore nad vožnjo mopedov in motorjev ter preventivne aktivnosti med mladimi, s ciljem zmanjšanja tveganj in ohranjanja varnosti vseh udeležencev v prometu.
Na policiji nagovarjajo starše in skrbnike, da preverijo in poskrbijo, da so vozila njihovih otrok tehnično brezhibna, preverjajo uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot so čelade, in jih opozarjajo na nevarnosti prehitre vožnje in neprevidnega ravnanja.
Kako za preventivo skrbi AVP?
Tudi na agenciji za varnost prometa (AVP) vsako pomlad organizirajo nacionalno preventivno akcijo Vozniki enoslednih vozil (EMV) za večjo varnost motoristov. Vožnja motorja po daljšem zimskem premoru zahteva osvežitev znanja, zato AVP skupaj z moto klubi, policijo in DARS-om prireja strokovna predavanja in brezplačne delavnice varne vožnje za motoriste (trening zaviranja, izogibanja oviram, defenzivna vožnja). Takšni dogodki pred začetkom motoristične sezone pomagajo zmanjšati število nesreč in predvsem ublažiti njihove posledice, dodajajo.
Nujnost uporabe zaščitne opreme, upoštevanja prometnih predpisov ter zmerne hitrosti
Poleg tega motoriste, ki spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, tekom celega leta prek medijev in lastnih komunikacijskih kanalov opozarjajo na nujnost rabe zaščitne opreme, upoštevanje prometnih predpisov, zmerne hitrosti in predvidevanja nevarnosti v prometu.
"Tematike nacionalnih preventivnih akcij AVP sicer odražajo najbolj aktualne prioritetne problematike (vzroke hujših in smrtnih prometnih nesreč) in ciljne skupine, kot so: alkohol in droge, hitrost, varnost otrok, vozniki enoslednih motornih vozil, mikromobilnost. Akciji Osredotoči se na cesto in Bodi viden, bodi previden smo združili, saj obravnavata isti problem, le z druge perspektive. Akcijo Osredotoči se na cesto, ki je bila v 2024 od ozaveščanja o tveganjih uporabe mobilnega telefona v prometu razširjena tudi na druge vrste distrakcij, smo v 2025 nadgradili z dialogom z deležniki na temo obcestnih plakatov kot motilcev pozornosti," še dodajajo na AVP.
Na AVP motoriste, ki spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, tekom celega leta prek medijev in lastnih komunikacijskih kanalov opozarjajo na nujnost rabe zaščitne opreme, upoštevanje prometnih predpisov, zmerne hitrosti in predvidevanja nevarnosti v prometu.
"Učinki so rezultat skupnih in dolgoletnih prizadevanj za večjo varnost v prometu"
Nagovarjajo tudi starejše in druge ranljive udeležence v prometu. V okviru agencije za varnost v prometu celo leto potekajo program varne vožnje za starejše Sožitje, delavnice za mlade Vozimo Pametno (tu mlade ozaveščajo tudi o vožnji s skuterji/mopedi) ter projekt preventive in vzgoje za otroke Pasavček v prometu. V poletnih počitniških mesecih, pa tudi ob drugih prometno bolj obremenjenih dneh (kot so prazniki), ko je pričakovan gost promet na avtocestah, opozarjajo voznike, da ob zastoju na avtocestah ustvarijo reševalni pas.
Na AVP poudarjajo, da čeprav nacionalne preventivne akcije sicer koordinira njihova agencija, gre za skupne aktivnosti veliko akterjev, kot so ministrstvo za notranje zadeve, policija, ministrstvo za infrastrukturo, ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo, osnovne šole, občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije, Inštitut za politike prostora, društva upokojencev in druge nevladne organizacije, s katerimi skupaj izvajajo številne preventivne aktivnosti za večjo prometno varnost. "Zato so tudi učinki rezultat skupnih in dolgoletnih prizadevanj za večjo varnost v prometu. Nekateri učinki so lažje, drugi težje merljivi, ker so odvisni od več dejavnikov … dejansko je Slovenija v zadnjih desetletjih naredila ogromen korak naprej na izboljšanju prometne varnosti, čeprav v letošnjem letu statistično odstopajo, predvsem v skupini motoristov," so še zapisali na agenciji za varnost prometa.
