Aktivno državljanstvo
ceste
promet
Sobota, 6. 9. 2025, 4.00
2 tedna, 6 dni
Aktivno državljanstvo
Število smrtnih žrtev na slovenskih cestah se je letos povečalo za več kot 50 odstotkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,06
Julija letos je v prometnih nesrečah umrlo 25 ljudi. Da bi našli tako slab podatek, moramo čas zavrteti vse do julija 2015, ko je na cestah umrlo 26 ljudi.
Letos je do 3. septembra v prometnih nesrečah umrlo že 70 ljudi, kar je že več kot v celotnem lanskem letu. Če pogledamo podatke po mesecih, ugotovimo, da je lani v prometnih nesrečah do konca avgusta umrlo 45 ljudi, letos pa že 69, priča smo torej več kot 50-odstotnemu povečanju smrtnih žrtev. K temu sta levji delež prispevala črna julij in avgust – tako tragičnega meseca, kot je bil julij, nismo doživeli že deset let.
Statistika o smrtnih nesrečah na slovenskih cestah kaže, da smo letos do začetka poletja bolj kot ne sledili pozitivnemu trendu lanskega leta. Čeprav je odveč poudariti, da je vsaka smrt na cesti odveč, je bila letošnja statistika sprva ugodna: do konca maja je bilo smrti 20, le dve več kot v enakem obdobju lanskega leta, ko je na slovenskih cestah umrlo najmanj ljudi doslej.
Konec junija so se začele razmere hitro poslabševati. V tednu od 16. do 22. junija je v prometnih nesrečah umrlo pet ljudi, teden zatem dva človeka. Nato je sledilo nekaj resnično tragičnih tednov, med katerimi izstopa teden od 14. do 20 julija, ko je življenje izgubilo 15 ljudi. Na koncu je julija v prometnih nesrečah umrlo 25 ljudi. Da bi našli tako slab podatek, moramo čas zavrteti vse do julija 2015, ko je na cestah umrlo 26 ljudi.
Izstopa celjska policijska uprava, v ljubljanski celo pol manj smrtnih nesreč
Zanimivo je, da so bile ob tem zabeležene velike razlike znotraj posameznih policijskih uprav. V kar petih od osmih uprav so kljub letošnjim zaskrbljujočim številkam na ravni celotne države zabeležili manj smrtnih žrtev kot lani, v eni enako, v dveh upravah pa bistveno več.
Negativno izstopata predvsem celjska policijska uprava, kjer se je število smrtnih prometnih nesreč povečalo za trikrat, in novomeška policijska uprava, kjer se je število tovrstnih nesreč podvojilo.
Po drugi strani se je v PU Ljubljana v letošnjem letu do 28. avgusta v primerjavi z enakim obdobjem lani število smrtnih prometnih nesreč prepolovilo, podobno velja za uprave Nova Gorica, Koper, Maribor in Murska Sobota.
Velika večina nesreč s smrtnim izidom se je po podatkih policije zgodila na lokalnih in državnih cestah, medtem ko je bilo smrtnih žrtev na avtocestah in hitrih cestah kljub neprimerljivo večjemu prometu "le" osem.
"Kljub temu tudi z Darsom redno sodelujemo – imamo periodična srečanja, kjer obravnavamo aktualne izzive in se dogovarjamo o rešitvah. Trenutno so naši stiki osredotočeni na zagotavljanje pretočnosti prometa v bližini večjih delovišč na Tepanju in v Rebernicah. Poleg tega Dars vodi postopek javnega naročila za uvedbo sekcijskega merjenja hitrosti na avtocestah in hitrih cestah, v teku pa so tudi dogovori za dodatne stacionarne radarje. Zaradi naraščajočega prometa smo izvedli reorganizacijo prometne policije, kar omogoča bistveno večjo prisotnost patrulj na avtocestah in hitrih cestah kot v preteklosti," so nam pojasnili na generalni policijski upravi.
AVP: Številnim tragedijam bi se lahko izognili
Na agenciji za varnost prometa (AVP) pravijo, da z zaskrbljenostjo spremljajo letošnjo črno prometno statistiko. Glavni vzroki najhujših prometnih nesreč v letošnjem letu po njihovih ugotovitvah ostajajo neprilagojena hitrost, neustrezna varnostna razdalja, vožnja pod vplivom alkohola in drog ter neosredotočenost, ki je lahko posledica uporabe mobilnih telefonov med vožnjo ali posledica utrujenosti. Številnim tragedijam bi se lahko izognili že z doslednim spoštovanjem prometnih pravil in uporabo zaščitne opreme, kot sta čelada in varnostni pas, opozarjajo na agenciji.
Na ministrstvu pravijo, da so v mandatu te vlade zagotovili rekordna sredstva za obnovo in nadgradnjo državnih cest v Sloveniji, kar bi moralo prispevati k sodobnejšemu in varnejšemu prometnemu okolju za vse. Prav tako so zagotovili dodatne kvote za delo AVP in poskrbeli za njeno nemoteno delovanje, še poudarjajo.
Motoristi: tragedija v tragediji
Letos je statistika posebej črna med motoristi.
V letošnjem letu med žrtvami prometnih nesreč izstopajo predvsem vozniki motornih koles in mopedov – letos jih je v prometnih nesrečah umrlo 26, lani v tem času pa "zgolj" devet. "Najpogostejši vzroki za nesreče motoristov ostajajo neprilagojena hitrost, vožnja po napačni strani, neuporaba zaščitne opreme in alkohol. Več kot polovico teh nesreč povzročijo motoristi sami, ko zaradi prevelike hitrosti, neprevidnosti ali pomanjkanja znanja izgubijo nadzor nad svojim motociklom in padejo ali trčijo brez vpliva drugega udeleženca," še poudarjajo na agenciji.
V. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol opozarja, da je vožnja pod vplivom alkohola velik problem tudi med motoristi.
"Lepo vreme pogosto ustvari občutek lažne varnosti, ko motoristi precenijo svoje sposobnosti in podcenjujejo nevarnosti na cesti. Poletni meseci poleg gostejšega prometa prinašajo tudi višje temperature, ki dokazano povečajo tveganje za nesreče za od 12 do 20 odstotkov. K temu prispevajo še utrujenost, nezbranost in žal pogosta prisotnost alkohola pri voznikih v prometu. Zato na agenciji za varnost prometa znova pozivamo vse motoriste: spoštujte cestnoprometne predpise, prilagodite hitrost, bodite pozorni na posebne znake za motoriste, vedno uporabljajte vsaj čelado, aktivno spremljajte prometni tok in nikoli ne vozite pod vplivom alkohola. Vozniki drugih vozil pa naj bodo posebej pozorni nanje," pravi vršilka dolžnosti direktorice agencije Saša Jevšnik Kafol.
Kakšne ukrepe napovedujejo pristojni?
Robert Štaba, predsednik in ustanovitelj Zavoda Varna pot
Da v najkrajšem možnem času odgovori na tako poslabšanje statistike, je v prvi vrsti poklicana predvsem agencija za varnost prometa, ki tudi bdi nad uresničevanjem nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu. Robert Štaba, predsednik in ustanovitelj Zavoda Varna pot, pravi, da države z večjo varnostjo v cestnem prometu od drugih držav loči to, da imajo na ukrepe iz nacionalnega programa vezane kazalce uspešnosti. "Če imamo težavo na področju hitrosti, rdeče luči ali pa z alkoholom, za to predvidimo v programu ukrepe, ki so potem vezani tudi na kazalce, praviloma zmanjšanje števila umrlih in težko poškodovanih," pravi Štaba.
Če se izkaže, da ti ukrepi ne delujejo, mora država po njegovih besedah uvajati druge ukrepe. Za vsakega od teh problemov namreč danes obstajajo preverjeni ukrepi – od kratkoročnih in srednjeročnih do dolgoročnih. Spremljanje kazalnikov je ključno, pravi sogovornik.
V tem trenutku se je Slovenija torej znašla na razpotju: v zadnjih dveh letih je dosegla opazen napredek na področju prometne varnosti, saj se je število umrlih (če upoštevamo tudi vpliv omejitev v času epidemije) z več kot sto na leto spustilo krepko pod 83, kar je bil cilj, ki smo si ga v nacionalnem programu varnosti cestnega prometa zadali za obdobje 2023–2025. V naslednjih treh letih bi morali število smrtnih žrtev znižati pod 63, a smo zdaj na poti, da cilja trenutnega triletnega obdobja ne dosežemo.
Kako se bodo pristojni odzvali?
Kako se bosta agencija za varnost prometa in pristojno ministrstvo za infrastrukturo na to odzvala? Na agenciji pravijo, da so v tem kritičnem obdobju ves čas v stiku z drugimi deležniki prometne varnosti, s katerimi pripravljajo analizo vzrokov prometnih nesreč, na podlagi katere bodo predlagali določene zakonodajne ukrepe, ki bi lahko obrnili negativen trend.
Na vprašanje, ali bi lahko vsaj kratkoročno odgovorili s povečanjem števila policistov na terenu, na ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da samo s tem ne bomo obrnili negativnega trenda, temveč je treba okrepiti tudi druge pristope – med njimi uporabo sodobnih tehničnih nadzornih sistemov, treba je tudi ozaveščati voznike in izvajati celovite preventivne aktivnosti.
Ob tem na ministrstvu pojasnjujejo, da je v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje do leta 2030, katere glavni cilj je prepoloviti število smrtnih žrtev in hudo poškodovanih, navedenih veliko ukrepov, ki bi morali prispevati k izboljšanju statistike prometnih nesreč.
- preučitev ustreznosti obstoječih najvišjih dovoljenih hitrosti (se izvede v obdobju 2023–2030);
- preučitev možnosti uvedbe obveznega odvajanja enega odstotka zavarovalnih premij obveznega avtomobilskega zavarovanja za izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti cestnega prometa (se izvede v obdobju 2023–2030);
- povečevanje nadzora z večjim številom izvedenih testov na droge (se izvede v obdobju 2023–2030);
- preučitev uvedbe obveznega zavarovanja odgovornosti za uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles (se izvede v obdobju 2023–2030);
- spodbujanje vgradnje asistenčnih radarskih sistemov v gospodarska vozila, ki voznika opozarjajo na osebe in predmete v njegovem mrtvem kotu (se izvede v obdobju 2023–2030);
- preučitev možnosti uvedbe obveznega obdobnega zdravstvenega pregleda (na primer na deset let) s financiranjem iz obveznega zavarovanja (se izvede v obdobju 2023–2030);
- uvedba programa obveznega usposabljanja (po vzoru voznik začetnik) z osvežitveno vožnjo v realnih okoliščinah (se izvede v obdobju 2023–2030);
- znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi (vzpostavitev konsenza o enotni meji 0,0) (se izvede v obdobju 2023–2030);
- preučitev dopustnosti uvedbe sistemov za prepoznavo registrskih tablic za učinkovito odkrivanje vozil, ki niso registrirana ali jim je poteklo prometno dovoljenje, ki jih uporabljajo osebe brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali pa so povezana s kriminalnimi dejanji, uporaba dronov za detekcijo prekrškov (se izvede v obdobju 2023–2030);
- preučitev dopustnosti uvedbe uporabe sistemov, ki zaznajo uporabo mobilnih telefonov med vožnjo (se izvede v obdobju 2023–2030).
Vsi ukrepi so navedeni v resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa.
Tehnologija je na voljo, le uvesti jo je treba
Ravno pri uporabi sodobnih tehničnih nadzornih sistemov Štaba vidi pri nas še veliko rezerve, na tem področju je po njegovem mnenju v primerjavi z drugimi državami Slovenija zaspala. Razlogov za to je več. Eden od teh je recimo neposrečeno uvajanje radarskega sistema meritve hitrosti v Mariboru, zaradi katerega v javnosti vlada izjemen odpor do tega ukrepa. To je po njegovem mnenju tudi razlog za to, da so lokalne skupnosti in državni upravljalec cest vzpostavili razmeroma skromno mrežo radarskega nadzora hitrosti v prometu, na sekcijsko merjenje hitrosti na avtocesti pa čakamo že leta.
Italijanske ceste so posejane s stacionarnimi merilniki hitrosti. Na področju zmanjševanja števila hudih prometnih nesreč, ki so povezane s hitrostjo, so naši sosedje v zadnjih letih naredili velik napredek.
"Tudi če gremo pogledat v katerokoli križišče v katerokoli mesto, bomo ugotovili, da se vozniki še vedno vozijo skozi rdečo luč, da imajo vsi mobitele v rokah. Torej kaj sledi? Policijo je treba opremiti z napravami, ki bodo ugotavljale, ali vozniki uporabljajo mobitele. Križišča je treba opremiti s kamerami, da vidimo, kdo prevozi rdečo luč. Imamo tehnologijo, imamo na voljo tudi umetno inteligenco, v Švici že dolgo ne vidiš veliko policistov na cesti. Večina prometa je pod informacijsko-tehničnim nadzorom," opozarja Štaba, ki ob tem navaja primer Francije in Italije, ki sta avtoceste in lokalne ceste posejali z radarji, kar se jima obrestuje z na stotine manj žrtvami zaradi hitrosti.
