Aktivno državljanstvo
Nedelja, 23. 11. 2025, 4.00
4 ure, 28 minut
Zakaj Slovenija ne varuje svojega turizma?
Slovenski vodniki na slabšem: kdo vse vodi turiste po Sloveniji?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Neverjetno, kako je neki tuj vodnik svojim gostom pojasnil, zakaj je NUK rdeče barve.
Slovenija ima izjemen turistični potencial – a nekatera s tem povezana pravila so milo rečeno nenavadna. Naša država je znana po naravnih lepotah in kulturni dediščini, a praksa turističnega vodenja pri nas marsikoga preseneti. Medtem ko domači vodniki (upravičeno) potrebujemo izpit in licenco, kar se tudi dosledno preverja, tujih vodnikov v praksi nihče ne preverja, opozarjajo vodniška združenja.
Tako se dogaja, da nekateri potniki, zlasti iz bolj oddaljenih držav, velikokrat ne dobijo ustreznega turističnega vodenja, za kar je v veliki meri kriv mačehovski odnos slovenske države do slovenskih vodnikov. Zakaj nepotrebno popuščanje do tujcev, ki niža kakovost turizma v Sloveniji?
Turistični vodniki pomembni tudi v digitalni dobi
Čeprav danes potniki zlahka dostopajo do informacij na spletu, tudi takšnih, ki jim omogočajo v celoti načrtovati svoj čas na novi destinaciji, turistični vodniki ostajajo ključni za kakovostno izkušnjo.
Turistični vodniki na neposreden in oseben način povezujejo kraje in njihove obiskovalce, ponujajo zgodbe, informacije o lokalnih posebnostih vseh vrst, od zgodovine do gastronomije, in praktične nasvete, ki jih spletni in tiskani vodiči spregledajo.
V Sloveniji je poklic turističnega vodnika reguliran
Poklic turističnega vodnika je v Sloveniji reguliran od devetdesetih let, nazadnje ga je pravno opredelil zakon o spodbujanju razvoja turizma iz leta 2018. Za opravljanje dela turističnega vodnika je treba opraviti strokovni izpit pri Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) in po tem vsako leto obnoviti vpis v register turističnih vodnikov.
Izpit je sestavljen iz seminarskega dela, kjer se do potankosti, tako organizacijsko kot vsebinsko, opiše večdnevno vodenje, teoretičnega dela iz šestih vsebinskih sklopov (zgodovina, turistična geografija s kartografijo, zakonodaja skupinskih potovanj, etnologija, psihološki vidiki skupinskih potovanj in umetnostna zgodovina z arheologijo) in praktičnega dela vodenja po Sloveniji – žreb določi, ali je to med vožnjo na avtobusu ali med peš ogledom nekega od slovenskih krajev.
Zadnji in praviloma najzahtevnejši del izpita za pridobitev slovenske državne licence za turističnega vodnika je vodenje pred komisijo bodisi med vožnjo na avtobusu bodisi na eni od slovenskih znamenitosti. Zadnja leta potekajo izpitne vožnje na Gorenjskem.
Turistični vodnik je več kot vodja poti ali turistični spremljevalec
Do konca leta 2023 je po podatkih TGZS izpit za turističnega vodnika opravilo 1.533 posameznikov, a aktivnih vodnikov je manj, saj so nekateri prenehali dejavnost (zlasti po pandemiji covid-19, ki je številne pustila brez vira preživljanja), nekateri pa niso opravili letnega vpisa – po petih letih nedejavnosti se vodnika po uradni dolžnosti izbriše iz registra turističnih vodnikov, po dveh letih od izbrisa pa lahko ponovno opravlja izpit.
Zakon loči turističnega vodnika od turističnega spremljevalca in vodje poti, ki v Sloveniji nista več regulirana poklica in zato ne zahtevata nobenih kvalifikacij. Razlika je, da turistični spremljevalec podaja samo izvedbene in organizacijske informacije o pot, turistični vodnik pa tudi razlaga značilnosti obiskanih krajev in držav.
Hallstatt – v tem prikupnem avstrijskem mestu so v začetku oktobra aretirali dve tuji turistični vodnici, ki nista imeli ustrezne prijave čezmejnega dela in pripadajoče privolitve pristojnega avstrijskega ministrstva za vodenje po Avstriji. Državo sta lahko zapustili šele po plačilu zelo visokih glob.
Takšne razlage o NUK najbrž še niste slišali #stroka
Te zakonske obveznosti veljajo le za turistične vodnike, ki svoj poklic v Sloveniji opravljajo trajno, torej večinoma za slovenske državljane. Zakon vodnikom iz drugih držav Evropske unije dopušča vodenje po Sloveniji brez dodatnih pogojev, vodnikom iz tretjih držav pa ne, ampak jim nalaga angažiranje domačih vodnikov – a se to v praksi velikokrat ne zgodi, opozarja tajnica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije Dominika Koritnik Trepel, ki je tudi sama že več deset let turistična vodnica. To vodi do nenavadnih situacij – domači vodnik lahko dobi kazen že, ker nima vidne izkaznice, medtem ko tuji vodnik delo opravlja brez preverjanja.
Zakaj Slovenija ne uporablja enakih pravnih možnosti, kot jih imajo v več državah članicah Evropske unije, ostaja vprašanje, na katero slovenski turistični vodniki že desetletja zaman iščemo odgovor. Toliko bolj, ko vidimo primere, kot je vodnik iz druge države, ki je pred Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani razlagal, da je "stavba rdeča, ker so jo gradili komunisti". To niti ni osamljen primer.
Nam bližnje države zahtevajo prijave čezmejnega dela turističnega vodnika
Slovenija je članica Evropske unije in je zato smiselno pogledati, kako imajo to vprašanje urejeno drugod po skupnosti. V nekaterih državah, kot so Nemčija, države Beneluksa in Švedska, je čezmejno vodenje, torej za slovenske vodnike za skupine iz Slovenije, ki se v Slovenijo tudi vračajo, omogočeno že z veljavno slovensko vodniško licenco.
Toda v dobrem delu držav članic, med njimi so Avstrija, Češka, Hrvaška, Italija, Litva, Madžarska, Slovaška in Španija, je poklic turističnega vodnika ravno tako reguliran. Države članice, kjer je poklic turističnega vodnika reguliran tako kot pri nas, vodnikom iz drugih držav članic ne dopuščajo neomejenega vodenja kot pri nas.
Grad Miramar pri Trstu. Tudi Italija za vodenje po svojem ozemlju od turističnih vodnikov iz drugih držav članic Evropske unije zahteva prijavo občasnega dela, na podlagi česar izdajo dokument, ki velja eno leto. Nadzor poteka kar redno, kazni za nepooblaščeno vodenje se gibajo v štirimestnih evrskih zneskih.
Kako druge države EU ščitijo kakovost turističnega vodenja – Slovenija pa ne?
Te države namreč v skladu s sedmim členom Direktive 2013/55/EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij zahtevajo vsakoletno priglasitev oziroma prijavo občasnega čezmejnega dela pri njihovih ustreznih organih (v Italiji je to ministrstvo za kulturne dobrine, v Avstriji ministrstvo za gospodarstvo, na Hrvaškem ministrstvo za turizem itd.).
Poleg tega so nekatere izmed teh držav vklopile še dodatne varovalke. Na Hrvaškem tako po še vedno veljavnem zakonu obstaja seznam zaščitenih območij, kjer vodniki iz držav članic Evropske unije, a tudi licencirani hrvaški vodniki, lahko vodijo le, če imajo dodatne izpite za te lokacije na ravni posameznih županij – in na tem seznamu je praktično vse, kamor gredo turisti med bivanjem na Hrvaškem. Ravno pred kratkim so sicer sprejeli nekoliko bolj sproščeni zakon, a bo tudi v povezavi z njim do 11. decembra sprejet poseben seznam lokacij, povezanih z domovinsko vojno na Hrvaškem, kjer bodo za vodenja potrebni dodatni izpiti. Lahko pričakujemo, da bodo na tem seznamu Dubrovnik, Plitvice, Zagreb, Zadar in Šibenik, ampak počakajmo na uradno objavo.
Turistični vodnik s skupino v Dubrovniku na Hrvaškem. Hrvaška zakonodaja pozna (obsežen) seznam zaščitenih območij, kjer celo hrvaški vodniki potrebujejo dodaten lokalni izpit, ki bi jim omogočil vodenje. Tako so kljub določilom Evropske komisije o čezmejnem opravljanju dela možnosti vodenja vodnikov iz preostalih držav članic na Hrvaškem zelo omejene.
Ali res verjamemo, da regulacija odganja turiste?
In zakaj kljub očitnim razlikam in razmeram, ki so v Sloveniji edinstvene, ter na škodo tako potnikov, ki se zanašajo na kakovostno vodenje po Sloveniji, kot domačih vodnikov, ki so diskriminirani in omejeni glede na nelojalno konkurenco tujih, pogosto nekvalificiranih vodnikov, država in TGZS nista pokazali zanimanja za spremembe?
Neuradno je bilo celo slišati dolgoletno zaposleno na TGZS, ki je ogorčenim vodnikom pojasnjevala, da bi regulacija po vzoru vseh nam sosednjih držav "pripeljala do tega, da tuje skupine ne bi več hodile v Slovenijo". Le zakaj takšno nezaupanje v privlačnost Slovenije – in zelo preprosto vprašanje: ali potniki manj hodijo v Benetke, na Dunaj, v Budimpešto in Dubrovnik zato, ker so tam poskrbeli, da nestrokovni vodniki nimajo dostopa? O tem, da v tretjih državah, kot sta Bosna in Hercegovina ter Srbija, vodenje brez lokalnega vodnika lahko pripelje do štirimestnih zneskov na položnicah za globe in celo do izgona iz države, niti ne govorimo, hkrati pa je vodnike iz teh držav mogoče redno videvati z zastavicami v roki po znamenitostih po vsej Sloveniji.
Madžarski parlament in Elizabetin most čez Donavo v Budimpešti Tudi Madžarska je na seznamu držav, ki od turističnih vodnikov iz drugih držav članic Evropske unije zahteva prijavo občasnega dela, na podlagi katere ob uspešni rešitvi izdajo sklep z veljavnostjo pet let.
Koritnik Trepel: Turistični vodniki smo pripravljeni pomagati
"Ne vidimo prav nobene administrativne ovire, da Slovenija ne bi uvedla prijave občasnega dela turističnih vodnikov iz držav članic EU in EGP, zato si ves čas prizadevamo, da se to uresniči," opozarja Koritnik Trepel. "Obenem od pristojnih pričakujemo dosledno izvajanje nadzora, predvsem nad vodniki iz tretjih držav, ki Slovenije praviloma ne poznajo v zadostni meri, da bi jo strokovno in pravilno razlagali."
Odločno zavrača razlago, ki jo včasih ponudijo pristojni, češ da država nima dovolj inšpektorjev, ki bi nadzirali nepooblaščeno vodenje tujih vodnikov in druge nepravilnosti, ter predlaga rešitev: "Če država potrebuje pomoč, smo kvalificirani domači turistični vodniki pripravljeni pomagati tako, da z ustreznimi pooblastili in dodatnim izobraževanjem, ki bi ga v ta namen potrebovali in pridobili, pomagamo pri zagotavljanju zakonskih določil s tega področja. Žal skoraj vsak dan na terenu ugotavljamo, da se je nezakonito in nestrokovno vodenje po Sloveniji že kar stihijsko razpaslo, kar ne koristi nikomur, še najmanj pa slovenskemu turizmu."
