SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Alojz Ihan: zakaj omikron lahko postane nekaj "pozitivnega"

10

termometer

"Če pa se res izkaže, da je različica omikron zelo nalezljiva in hkrati manj patogena od delte, bi lahko izrinila delto in tako bi lahko dobili manj nevarno prekuževanje v primerjavi s trenutnim," pravi imunolog Aljoz Ihan.

Z zdravnikom in imunologom Alojzom Ihanom smo se pogovarjali o novem sevu koronavirusa, novih cepivih ter o tem, ali so zdravila čudežna rešitev, ki jo vsi nestrpno čakamo. Intervju smo opravili ta teden v torek.

Alojz Ihan Foto: Bor Slana
Kdo je Alojz Ihan?
Alojz Ihan je zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poleg strokovnega, pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela v medicini se ukvarja tudi s književnostjo. Bil je urednik revij Problemi, Literatura in Sodobnost ter knjižne zbirke Alpeh. Literarno delo Alojza Ihana obsega šest zbirk poezije, tri romane in tri knjige esejev. Je tudi avtor zelo branih in v več jezikov prevedenih poljudnoznanstvenih knjig Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo. Za svoje literarno delo je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada.

Pred tedni ste dejali, da nas čaka še težka zima. Četrti val naj bi se umiril šele januarja ali februarja 2022. Še vedno napovedujete tak razplet dogodkov?

Velika nalezljivost delte je pospešila iztek našega začetnega soočenja z novim koronavirusom. Po tej zimi bomo v drugi fazi odnosa z virusom, saj bo za veliko večino ljudi virus imunološko že "star znanec",  bodisi prek cepljenja ali prek okužbe. Sledi endemizacija virusa, kar pomeni, da virus sicer kroži med populacijo, vendar se okužijo samo osebe, ki jim je do določene mere upadla odpornost na ta virus. Vendar ima imunski sistem večine ljudi zaradi cepljenja ali okužbe še vedno dolgotrajni spomin na virus, zato se izdelana obramba zbudi že po dveh, treh dneh, in ne šele po desetih, kot ob prvi okužbi. Zato imunski sistem z lahkoto prehiti virus, da ne pride do pljučnice in so simptomi obolenja lažji. Vendar to ne pomeni, da bodo simptomi ponovnih okužb primerljivi z recimo navadnim prehladom, to je drugačen virus, deluje na žile, živčevje. Če se bo izkazalo, da vsakoletne, čeprav klinično blage okužbe, povzročajo kronične okvare zdravja, najverjetneje tudi v prihodnje ne bomo veseli, če se bomo vsako zimo okužili s koronavirusom in se bomo vsako jesen pač cepili. Če pa nevarnosti ob ponovnih okužbah ne bo, bo to še boljši scenarij in bomo epidemijo covid-19 prepustili zgodovinskim učbenikom.  

Ali stvari potekajo tako, kot ste napovedovali poleti?

Delta gre svojo nezadržno pot povsod. Skoraj točno tako, kot smo si predstavljali. Že na začetku je bilo jasno, da se bo večina ljudi srečala z delto. Države, ki imajo večjo precepljenost prebivalstva, imajo izrazito manj ljudi v bolnišnicah in manj žrtev. Tako smo napovedovali že zgodaj poleti in mi smo se žal uvrstili med manj uspešne države. Brez dobre precepljenosti se tako nalezljivega virusa, kot je delta, ne da učinkovito zadrževati. Predvsem ne v zimskem času.

Kako pa je najnovejši sev koronavirusa omikron kaj spremenil vaše mnenje glede razvoja epidemije v prihodnjih mesecih?

Vsi sevi koronavirusa pustijo v imunskem sistemu spominsko zaščito, so pokazale nedavno objavljene študije. Ravno pretekli teden je bila v reviji Science objavljena študija, v kateri so analizirali osebe, ki so bile dokazano zelo izpostavljene koronavirusu, vendar se niso okužile. Govorimo recimo o družinskih članih, ki so skrbeli za obolele iz svoje družine, sami pa se niso niti okužili niti razvili protiteles. Kar pomeni, da virus ni prišel v stik z njihovim imunskim sistemom. Kako je to mogoče? Razlogov je več. Glavni je, tako pravi študija, da so te osebe imele spominske celice za notranji virusni protein, ki je pri koronavirusih polimeraza. Enostavno povedano, to pomeni, da če so se preteklo leto okužili s prehladnim koronavirusom, je spominska celična imunost bila zadostna zaščita pred novo okužbo. Zato so v članku tudi predlagali, da bi pri novih cepivih prešli iz proteinov bodice s na notranje virusne proteine. Torej, če se vrnem na vprašanje, je vseeno, s katero različico se okužimo, saj vsaka povzroči razvoj dolgotrajne celične imunosti. In vsaka ponovna oziroma nova okužba s koronavirusom se bo soočila z delno pripravljenim imunskim sistemom. Čeprav se bomo verjetno že zaradi delte vsi prekužili.

koronavirus Digisvet Kaj že vemo in česa še ne o omikronu?

Torej je panika zaradi omikrona odvečna?

Kot sem razložil, večina novih sevov nima večje vloge. Nova različica koronavirusa bi bila celo ugodna, če bi bila bolj kužna in manj patogena. Torej manj nevarna za človeka. Nevarnost pa obstaja, če se pojavi nova različica, ki je hrkati bolj kužna in bolj patogena. In ker ne vemo dovolj o omikronu, so vsi zaskrbljeni, da ima ta sev ravno te značilnosti, da torej pri obolelih povzroča hujše simptome od delte. Za omikron sicer še ne moremo reči, da je panika pretirana. V normalnih časih bi se s tem sicer ukvarjali le v viroloških krogih. Ker pa živimo v časih, ko je epidemija pomembna tema za vse, je panika večja. Oziroma kot pravi pregovor, potem ko te piči kača, se bojiš vsake vrvi. Po eni strani je strah posledica nekega refleksa na dogajanje iz preteklosti, ko so nam nove različice zelo spremenile vsakdan. Racionalna osnova strahu pa je spoznanje, da je epidemije eksponentni pojav in da se zelo hitro zamudi pravi trenutek za ukrepanje. Zato je včasih boljše pohiteti z ukrepi, čeprav se kasneje izkaže, da je bilo to delno odvečno. Je pač ceneje ukrepati po nepotrebnem, kot pa zamuditi z ukrepi. Spomin na Bergamo je še kako živ.

Južnoafriški znanstveniki pravijo, da je omikron veliko manj patogen od delte. Glede na povedano, se lahko  omikron izkaže za nekaj "pozitivnega"?

Če se res izkaže, da je bolj nalezljiv, bo lahko izrinil delto. In tako bi lahko dobili manj nevarno "naravno cepljenje". Seveda ob pogoju, da je manj patogen od delte.

Večina proizvajalcev cepiv je ta teden napovedala, da bodo pričeli razvijati cepiva za omikron. Veliko ljudi je sedaj v precepu, ali naj s poživitvenim odmerkom ali s prvim celjenjem počakajo, dokler ne pridejo na trg nova cepiva. Kaj bi jim vi svetovali?

Proizvajalca mRNK cepiv se trenutno pripravljata na tri možne odzive. Prvi je poživitveni odmerek z morebitno povečano količino mRNK, pri Moderni to pomeni standardni odmerek, namesto dosedanjega polovičnega . S tem bi dosegli dovolj veliko koncentracijo protiteles, ki bi zadoščala v primeru, da se omikron ne bi bistveno razlikoval od delte glede imunskega pobega. Če je imunski pobeg omikrona pomembno večji od delte, je mogoče hitro dati v proizvodnjo kombinirano cepivo dosedanjih različic, ki je že prešlo predklinične faze testiranja in s svojimi mutacijami obsega tudi večji del mutacij omikrona. Tretja možnost je priprava novega, omikron cepiva.

A tudi proizvajalci bodo sprejeli odločitev šele čez kakšen teden, ko bo glede omikrona znan potencial širjenja, patogenost za povzročanje težjih bolezni in seveda stopnja imunskega pobega v primerjavi z delto. Dokler teh podatkov ni dobro opredeljenih, se je treba obnašati realnosti primerno. Torej, še vedno je epidemije delta različice in ta povzroča prenapolnjenost bolnišnic in smrtne žrtve, zato so trenutna cepiva namenjena boju proti delti. Glede omikrona pa, kot sem že dejal, vemo trenutno še premalo za večje odločitve. Lahko da bo omikron tako kot mnoge druge različice "neuspešen" in bo hitro izginil, podobno, kot je na primer beta različica, ki je zaradi velikega imunskega pobega nekaj časa vzbujala velike strahove. Zaenkrat so omikron našli pretežno pri uvoženih primerih, zbolevanja niso bila težka. Tudi podatke, ki kažejo hitro prevlado omikrona nad delto v Južni Afriki, je treba jemati z rezervo, saj je bila tam epidemija delte že povsem v izteku in omikronu ni bilo težko prevladati.

Vendar tudi obstoječa cepiva verjetno nudijo določeno obrambo pred omikronom?

Seveda, omikron je še vedno samo različica Sars-Cov-2 in njegov protein S ima še vedno veliko skupnih področij z ostalimi različicami. Zato po cepljenju z dosedanjimi cepivi ali po okužbi z dosedanjimi različicami nastanejo protitelesa, katerih del se bo nujno vezal tudi na omikron in do določene mere preprečeval okužbo. Še bolj pomemben je nastanek spominskih celic, ki se po cepljenju ali okužbi rekrutirajo iz širokega nabora imunskih celic, ki so manj uspešne pri takojšnji akciji proti virusu ali cepivu. Spominske celice nato živijo še več kot eno leto in so zmožne hitrega odzivanja na zelo široko pahljačo virusnih molekul, tudi, ko gre za nekoliko spremenjene viruse. Zato se ljudje s spominskimi celicami in brez protivirusnih protiteles sicer lahko okužijo, vendar pa redko težje zbolijo, saj imajo v nekaj dneh že organizirano imunsko obrambo.

Kdaj pa bomo vedeli, kakšen je položaj z omikronom?

V 14 dneh. Dokler pa ne vemo dovolj, je nesmiselno sprejemati pomembnejše odločitve zaradi omikrona, sploh, ker imamo več kot očiten problem delto in bi bilo vsaj to treba bolje razrešiti. Kar smo se do sedaj naučili, je da cepiva proti originalnemu sevu iz Wuhana v primeru delte zmanjšajo delovanje protiteles za od 20 do 30 odstotkov. Zaradi tega pozivamo na poživitveni odmerek. Ker če imamo zmanjšano delovanje protiteles, moramo povečati njihovo količino. Hkrati pa tudi vemo, da koncentracija protiteles od cepljenja stalno pada. Če bi še vedno prevladovala wuhanska različica koronavirusa, bi bilo po cepljenju v telesu dovolj protiteles za od devet do 12 mesecev. Zaradi delte pa je dovolj protiteles za od pet do šest mesecev. Če bo omikron glede zmanjšanja delovanja protiteles podoben delti, potem novega cepiva ne bo smiselno razvijati ampak zgolj poskrbeti za poživitveni odmerek, ki pa je tako in tako nujen že zaradi delte. Če pa bo učinkovitost dosedanjih protiteles znatno manjša in bo omikron hkrati še zelo nalezljiv in patogen, bo zgodba drugačna.

Lansko leto se je veliko govorilo o čredni imunosti. Sedaj pa se je skorajda več ne omenja, čeprav imajo nekatere države 80 ali 90 odstotno precepljenost. Zakaj?

Proti koronavirusom je čredna imunost nemogoča. Prehladni koronavirusi imajo take imunološke lastnosti, da preprečijo ustvarjanje dolgotrajne imunske zaščite, s tem si zagotovijo svojega gostitelja za naslednjo prehladno sezono. Če ne bi bili tega zmožni, potem ne bi več obstajali. Zato je bila že ideja o izdelavi cepiv zelo drzna, z razmeroma malo realnega upanja na uspeh. A zaradi zloveščih napovedi o posledicah pandemije so se epidemiologi in pa predvsem politiki Zahodnih držav že lani spomladi odločili, da bodo financirali razvoj cepiv z javnim denarjem. Podjetja se sama lani najverjetneje ne bi odločila za razvoj cepiv, saj je bilo to preveč tvegano. Velika sreča je, da se je izkazalo, da je bila tvegana odločitev za cepiva pravilna.

Ste zadovoljni s cepivi?

Uspeh cepiv je presenečenje, predvsem za mRNK cepiva. Spomnim se rednih telekonferenčnih srečanj z razvijalci cepiv in drugimi strokovnjaki v EU v prvih mesecih epidemije lani. Ob prvih rezultatih na živalih je bilo ogromno skepse. Vendar se je potem klinična učinkovitost cepiv izkazala kot presenetljivo velika. Sicer se je kasneje izkazalo, da koncentracija protiteles po cepljenju razmeroma hitro upada. Pri cepljenju sicer na začetku nastane okoli desetkrat več protiteles kot po naravni okužbi, to je posledica agresivnega vdora virusa v sluznico, ki zaradi velikega vnetja tako poškoduje področne bezgavke, da te ne morejo tvoriti dovolj protiteles. Cepivo, zlasti mRNK, pa ne poškoduje bezgavk, pač pa v njih izjemno pospeši razmnoževanje imunskih celic, limfocitov B, ki tvorijo protitelesa.

Po drugi strani pa se po naravni okužbi virus razširi široko po organizmu in zlasti v črevesnih celicah lahko, kot kaže, vsaj v sledovih vztraja še tedne in mesece. To nudi možnost imunskemu sistemu, da v trebušnih bezgavkah ves ta čas izpopolnjuje in "trenira" svojo obrambo proti virusu, podobno, kot bi človek dobil pet ali šest cepiv zaporedoma. Zato se po naravni okužbi razvije zelo široka pahljača protiteles proti virusu, ta protitelesa imajo zaradi dolgotrajnega dozorevanja tudi trdnejšo vezavo na virusne proteine. Zaradi tovrstnih, dobro natreniranih spominskih celic prebolevniki redko težko zbolijo po ponovni okužbi, izjema so starejši ljudje, katerih imunski sistem niti nima več zmožnosti kvalitetnega treniranja imunskega odziva. Po drugi strani pa prebolela okužba, kot rečeno, ne pušča velike koncentracije protiteles, ki ščitijo pred ponovno okužbo in prenašanjem bolezni naprej. Zato je idealna zaščita v tako imenovani hibridni imunosti – naravna okužba po eni strani pripravi široko pahljačo zelo kvalitetnih spominskih celic, cepljenje pa povzroči močno ekspanzijo spominskih celic, ki jo virusna okužba sama po sebi celo zavira zaradi toksičnega delovanja na bezgavke.

Pravi uspeh pa so predvsem mRNA cepiva?

Ja. Vektorska cepiva so že na začetku kazala manjšo učinkovitost, vendar so bili predstavniki Astre Zenece v pogovorih s politiki EU zelo spretni, vtis je bil, da so s svojimi predstavitvami rezultatov in obljubami vedno ravno dovolj prehiteli proizvajalce mRNK cepiv, da so bile prve pogodbe bistveno bolj usmerjene v vektorska cepiva. Morda tudi zaradi nižje cene in zaradi obljubljene izjemno hitre in obsežne proizvodnje. Te obljube so kasneje, vsaj za EU, nekako zbledele, ker so v Združenem kraljestvu najprej poskrbeli zase. Kljub temu se je potem, ko se je proizvodnja stabilizirala, tudi produkcija vektorskih cepiv izkazala kot zelo učinkovita in zato so vektorska cepiva postala prevladujoča v prvem letu cepljenja. Hkrati pa je njihovo shranjevanje manj zahtevno, kar ustreza manj tehnološko razvitim državam.

Imajo pa cepljene osebe z mRNA cepivi kar nekaj posledic.

mRNA cepiva so pokazala svoje dobre lastnosti predvsem iz vidika ustvarjanja velike količine protiteles in to brez adjuvansov, ki so navadno v cepivih in je njihova naloga vzdražiti imunske celice, da sprejmejo cepljeni protein. mRNA cepiva dovolj veliko vzdraženje dosežejo že z lipidi mikroveziklov in z ribonukleinsko kislino, ki deluje tudi kot spodbujevalec vnetja. Zaradi tega ima velik del ljudi po cepljenju kratkoročne vnetne težave, kot so vročina, glavobol in boleče mišice. V primerjavi s klasičnimi cepivi je teh težav več. Recimo zaradi cepiva proti gripi ima vnetne težave po cepljenju 20–30 odstotkov ljudi, medtem ko ima pri mRNA cepivih tovrstne težave okoli 75 odstotkov ljudi.

Omenili ste posledice cepljenja. Ravno ta teden je bilo uradno potrjeno, da je za smrt 20-letnice v Ljubljani pred meseci posledica cepljenja s cepivom Janssen.

Gre za nesrečen primer redkega, a v velikem deležu smrtnega neželenega učinka po vektorskih cepivih. Epidemiološke študije so ugotovile, da se zaplet VITT (angl. Vaccine-induced immune thrombotic thrombocytopenia) pojavlja pri vektorskih cepivih proti covid-19 s pogostnostjo 1–2 zapleta na 100 tisoč cepljenj. Nekaj študij z velikim številom dobro analiziranih primerov je prišlo tudi do zaključka, da ni mogoče dokazati prvega vtisa, da zapleti po vektorskih cepivih ogrožajo predvsem mlajše ženske – lahko gre bolj za statistično anomalijo zaradi bolj pogostega cepljenje negovalnega in zdravstvenega osebja z vektorskimi cepivi, po drugi strani pa so trombotični zapleti pri mlajših ljudeh diagnostično bolj očitni kot pri starejših. Ljudi s protitelesi HIT,  ki eventualno lahko sprožijo zaplet ob cepljenju, je vsaj nekaj odstotkov, zato se trenutno raziskovalci še ukvarjajo z vprašanjem, kaj je pri ljudeh, ki po cepljenju doživijo zaplet, genetsko tako posebnega, da se na adenoviruse  odzovejo z usodnim razpadom trombocitov in venskimi trombozami. Ena od možnih sledi je dedna motnja receptorja za adenoviruse (CAR) ali nenavadno močna vezava adenovirusov na njihov receptor PF4, ki se nahaja na vnetnih celicah mastocitih. Te celice nato v odziv proizvedejo veliko količino heparina in sprožijo podobne usodne dogodke, kot bi bolniku dali terapevtski heparin.

Kar nekaj je tudi poročalo ljudi o drugih dolgoročnih negativnih posledicah cepljenja z vektorskimi cepivi. Kaj bi svetovali njim glede poživitvenega odmerka? Naj se ponovno cepijo raje z mRNA cepivi?

Vsekakor naj se ponovno cepijo z mRNK cepivi. Prvi razlog so zagotovo stranski učinki vektorskih cepiv. Poleg tega so mRNA cepiva bolj učinkovita glede tvorbe protiteles, katerih raven upade na nezadostno koncentracijo za preprečevanje okužb z delto kasneje, po okoli petih do šestih mesecih.

Vlada je napovedala, da bodo ljudje, ki so imeli negativne posledice zaradi cepljenja, upravičeni do odškodnin. Menite, da je to dobra ideja?

To smo že velikokrat predlagali, tako da sem presenečen, da je bila na koncu brez pričakovanih procedur novica kar objavljena na tiskovni konferenci. Ideja je seveda dobra, predvsem v Sloveniji, kjer visoko cenimo varnost in solidarnost pri zdravstveni oskrbi. Zato je bilo nelogično, da imajo cepljenja različne statuse. Meni bi bilo celo logično, da bi tudi v primerih negativnih posledic zaradi cepljenja proti drugim neobveznim cepivom bili ljudje opravičeni do odškodnine. Torej za vsa cepiva, za katera je potrjeno, da je v interesu družbe precepljenost prebivalstva, bi moral biti vzpostavljen sistem odškodnin. Argument ima tudi finančni smisel, saj so odškodnine zaradi majhnega števila negativnih posledic veliko nižji strošek kot pa hospitalizacija necepljenih oseb.

Kaj so pa naslednji koraki v razvoju cepiv?

Sedaj čakamo novo generacijo rekombinantnih proteinskih cepiv, glavni proizvajalec je ameriška farmacevtska družba Novavax, ki  je Evropsko agencijo za zdravila že uradno zaprosila za pogojno dovoljenje za promet s svojim cepivom proti covid-19 v Evropski uniji. Gre za novo vrsto cepiv, ki so narejena iz proteinskih nanodelcev. Gre sicer za novo tehnologijo, ki pa glede na študije veliko obeta. Kot kažejo študije, so izjemno učinkovita pri ustvarjanju protiteles. Ker gre za proteine, taka cepiva ne vzbudijo veliko vnetja in zato upam, da bomo z njimi prepričali tudi tiste, ki imajo pomisleke do mRNA cepiv.

Na trg prihaja vse več zdravil. Je to čudežna tabletka za krizo koronavirusa?

Idealna bi seveda bila zdravila, ki bi jih lahko vzel peti ali šest dan, ko se začne bolezen slabšati. Torej bi zdravila jemali samo tisti, ki jim grozi hujši potek bolezni in bi se tako izognili hospitalizaciji tik pred zdajci. Vendar, takih zdravil še ni na vidiku. Sedanja zdravila so predvsem nukleotidni zaviralci nastajanja virusa, na primer molnupiravir, ki ga že imamo, in je bil originalno razvit kot zdravilo proti virusu gripe. Taka zdravila je treba vzeti čimprej po okužbi, saj je potem, ko je virus že razmnožen in se začne vnetje, že pozno. Uporabi takih zdravil torej ne more biti zelo široka, ampak so samo za posebej ogrožene skupine, pri katerih pričakujemo hujšo obliko bolezni. Ne gre torej za zdravilo, ki bi nadomestilo cepljenje.

Že poleti ste napovedovali, da nas čaka huda zima, če bo precepljenost prebivalstva prenizka. V zadnjih mesecih ste bili tudi oster kritik vladnih ukrepov, ki naj bi bili preblagi. Ste torej pristaš modela ukrepov, ki ga izvaja Avstrija v zadnjih tednih?

Predvsem je pri epidemiji pomembna hitrost, to je pravočasnost ukrepov. Epidemiološki valovi imajo eksponentne lastnosti, mala zamuda na začetku naredi nepopravljivo škodo. Nisem epidemiolog, da bi si upal ocenjevati konkretne ukrepe, vem pa, kdaj so zamujeni, in v Sloveniji je bilo to očitno.

Zanimiv primer je Kitajska, ki ima že dve leti ničelno toleranco do koronavirusa. Samo zaradi nekaj novih okužb popolnoma zapirajo večmilijonska mesta. Kljub temu pa imajo ves čas izbruhe koronavirusa.

Na začetku je treba poudariti, da je precepljenost prebivalstva na Kitajskem visoka. Izvajati ničelno toleranco, ko covid-19 ni, bi bila norost. Ker tega ni mogoče vzdrževati v nedogled. Ničelna toleranca, dokler ni precepljenost prebivalstva visoka, je modra odločitev. Vendar je vprašanje, koliko držav si to lahko privošči. Kitajski način je v evropski in ameriški družbi nemogoč. Gre za preveliko ceno omejevanja življenja posameznika. Sicer sta podobne ukrepe izvajali tudi Avstralija in Nova Zelandija, ki pa sta imeli to prednost, da sta otoški državi.

V zadnjih tednih je glede na število novih okužb na udaru predvsem Evropa. Zakaj?

Evropa je v geografskem pasu, kjer so trenutno najboljši pogoji za širjenje virusa. Predvsem zato, ker se večinoma ljudje zadržujemo v zaprtih prostorih. Glavna razlika med državami EU je nastala zaradi precepljenosti. Medtem ko so se zahodne države zdravstveno stabilizirale in življenjsko normalizirale z veliko precepljenostjo in posledičnim majhnim deležem umrlih med okuženimi (pod 0,5 odstotka); pa imamo na evropskem vzhodu od pet do desetkrat večji delež umrlih med covid-19 pozitivnimi in kar 20-odstotni delež svetovnih okužb (ob štiriodstotnem deležu prebivalstva). V neslavnem vrhu prizadetih držav so Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Romunija, ki s tem samo stopnjujejo vzhodnoevropske pandemijske smrtne rekorde z vodilno BIH (3.500 umrlih/milijon) in tesno za njo Severno Makedonijo, Bolgarijo in Črno goro. Tudi Slovenci smo z 2.500 umrlimi/milijon integralni del nesrečne regije, ki s slabo precepljenostjo in brezbrižnostjo do epidemioloških dejstev postaja tarča začudenih pogledov vsega razvitega sveta. In pri tem seveda nič ne pomaga, če se države odločijo, da problem enostavno ignorirajo. Tak primer je BiH, zato pa so v vrhu po številu smrti.

V ponedeljek je dan svetega Miklavža in družine se bodo spet srečale in družile v zaprtih prostorih. Kaj svetujete ljudem v trenutni fazi epidemije?

Vsekakor so najlepši Miklavževi prazniki v družinskih mehurčkih, zato ne vidim razloga, da bi bil kdorkoli prikrajšan za praznovanje.

Konec četrtega vala nas torej čaka februarja marca. Če se omikron ne bo pokazal za zelo problematičen sev, kaj lahko pričakujemo v 2022? Peti val?

Če omikron ne bo težaven, pričakujem za jesen nov poživitveni odmerek cepljenja. To bo priporočljivo predvsem za starejše in druge ranljive skupine. Jesensko cepljenje nas bo tudi naučilo, kako se spopadati s covid-19 v prihodnje. Ali se splača vsako jesen cepiti? Po realističnem scenariju se bo to cepljenje, vsaj ranljivih, nato nadaljevalo vsako jesen in večjih težav z epidemijo ne bomo več imeli. Če seveda ne bo kakšnih neprijetnih presenečenj. Kot je potencialno omikron.

omikron Novice Različica omikron je že na Hrvaškem vojašnica Petra Periča Kranj Novice Sloveniji na pomoč prihajajo italijanski vojaški zdravstveni delavci Omicron Novice Mateja Logar o tem, kdaj bi lahko začeli sproščati ukrepe: "Ne prekmalu"

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin