Torek, 30. 11. 2021, 13.00
2 leti, 4 mesece
Nova različica ne več tako novega koronavirusa
Kaj že vemo in česa še ne o omikronu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,74
25
Glavni ameriški infektolog Anthony Fauci je opozoril, da se omikron lahko izkaže za karkoli – od katastrofičnega do nepomembnega –, zato se je "treba pripraviti na najslabše in upati, da sploh ne bo tako".
Na enem mestu smo zbrali odgovore na vsa vprašanja, ki se pojavljajo tako hitro, kot se širi nova različica koronavirusa.
Kje so prvič ugotovili prisotnost nove različice virusa sars-cov-2?
Genomska analiza vzorca virusa, ki so ga okuženemu bolniku odvzeli 9. novembra v Bocvani, je pokazala, da gre za novo različico virusa sars-cov-2, povzročitelja bolezni covid-19.
Kako hitro se je širila nova različica?
Znanstveniki iz Južnoafriške republike so hitro odkrili navzočnost nove različice v več regijah na jugu Afrike, med njimi tudi v regiji Gauteng, kjer je največje mesto Južnoafriške republike Johannesburg in (izvršilna) prestolnica Pretoria (Tshwane) – tam se je delež potrjenih okužb med testiranimi v zgolj dveh tednih povečal za približno 30-krat.
Kdaj so omikron uradno priznali kot novo različico?
Formalno so jo južnoafriški znanstveniki Svetovni zdravstveni organizaciji prijavili 24. novembra. Njena svetovalna skupina za evolucijo virusa sars-cov-2 (TAG-VE) ji je 26. novembra določila oznako B.1.1.529 in ji podelila status skrb vzbujajoče različice (Variant of Concern, VOC), ki pomeni najvišjo stopnjo preplaha v zvezi z nastajajočo različico koronavirusa. Takrat so to različico tudi formalno označili z grško črko omikron.
Znanstveniki iz Južnoafriške republike so hitro odkrili navzočnost nove različice v več regijah na jugu Afrike, med njimi tudi v regiji Gauteng (fotografija je simbolična).
Zakaj omikron?
Že ob začetku pandemije pred skoraj dvema letoma se je prej omenjena svetovalna skupina Svetovne zdravstvene organizacije odločila, da bo nove različice imenovala po grških črkah, saj so v tem videli preprost način poročanja javnosti. Omikron je 13. različica virusa sars-cov-2, o kateri poročajo.
… toda omikron je 15. in ne 13. črka grške abecede …
Svetovna zdravstvena organizacija je sklenila preskočiti črki nu in xi, ker menijo, da bi njihova uporaba ustvarila nepotrebno zmešnjavo in težave. Izgovarjava nu je namreč preblizu angleški izgovorjavi za novo (new), Xi pa je pogost priimek, zato poimenovanje nove virusne različice ne bi bilo skladno s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije – te narekujejo izogibanje poimenovanjem, ki bi lahko užalila katerokoli kulturno, družbeno, nacionalno, regionalno, profesionalno ali etnično skupino.
Zakaj omikron povzroča toliko zaskrbljenosti?
Zadosten razlog za zaskrbljenost je že nenavadno veliko število mutacij na tej različici, povrh tega pa so vse te mutacije na tistih delih, ki jih na podlagi dozdajšnjih izkušenj povezujemo s povečano stopnjo in hitrostjo kužnosti ter izogibanjem imunski obrambi. Veliko teh mutacij je specifičnih za to različico in niso skupne z drugimi različicami, kar (dodatno) pomeni, da o njih še vedno ne vemo dovolj.
Nenavadno veliko število mutacij v različici omikron, številne so specifične za to različico.
Ali to pomeni, da je omikron bolj uničevalen, bolj smrtonosen?
O tem še ne moremo zanesljivo govoriti, več bomo vedeli čez nekaj tednov. Večja kužnost sama po sebi sicer nujno še ne prinaša hujših posledic (navaden prehlad je najboljši dokaz za to), a jih nikakor niti ne izključuje.
Kakšne so dozdajšnje izkušnje okuženih z različico omikron?
Še vedno je prezgodaj in premalo podatkov za sistemske sklepe, a je vendarle mogoče opaziti, da v primerjavi s prejšnjimi različicami omikron napada predvsem mlajše, ki imajo večinoma nenavadne simptome (utrujenost, celo odsotnost vonja in okusa, ki je skoraj vedno prisotna pri bolezni covid-19, pri omikronu pa velikokrat ni) ali jih sploh nimajo.
Ali nam to daje upanje, da omikron morda le ni tako nevaren?
Tega nikakor še ne moremo trditi. Potrebna bosta čas in večje število primerov, preden bo stroka lahko zanesljiveje sklepala. Pri omenjenih primerih namreč ne moremo natančno opredeliti, do kakšne mere je blag potek bolezni zasluga značaja te različice, koliko pa tega, da so oboleli mladi in zato praviloma imunsko močnejši, koliko pa učinka cepljenja.
Okuženi z različico omikron imajo praviloma blag potek bolezni, a še vedno ne moremo natančno opredeliti, do kakšne mere je blag potek bolezni zasluga značilnosti te različice, koliko tega, da so oboleli mladi in zato praviloma imunsko močnejši, koliko pa učinka cepljenja (fotografija je simbolična).
Ali to pomeni, da se omikron lažje izogiba našemu imunskem odzivu?
Cepiva, ki so danes v rabi, so optimirana na prejšnje različice, predvsem tiste izvirne, tako imenovano "wuhansko". Bolj kot se virus s svojimi mutacijami odmika od izvirne različice, bolj se manjša verjetnost enako učinkovitega odziva cepiva. Zato tudi vidimo primere, da polno cepljeni vendarle zbolijo s trenutno prevladujočo različico delta, a je skoraj v vseh primerih pri njih potek bolezni zelo blag in predvsem brez potrebe po kakršnikoli bolnišnični obravnavi. Številne mutacije omikrona so prisotne točno na mestih, kjer protitelesa, pridobljena s cepljenjem, napadejo vsiljivca, zato potrebujemo dodatne raziskave, kaj to pomeni za učinkovitost obrambe – prve rezultate lahko pričakujemo že v naslednjih tednih, nato pa bo znanja o tem vedno več.
Ali je cepljenje potemtakem sploh smiselno v boju proti različici omikron?
Stroka in znanost zagovarjata, da je cepljenje še kako smiselno, saj se s cepljenjem, zlasti s poživitvenim odmerkom po polni cepljenosti, znatno poveča število protiteles v telesu in tako se močno okrepi verjetnost, da bo obramba vendarle učinkovita (čeprav je treba vedeti, da število protiteles ni enoznačno povezano s kakovostjo imunskega odziva – večje število protiteles ni vedno enako večji imunosti, a je odsotnost protiteles v vsakem primeru enako odsotnosti imunosti).
Stroka in znanost zagovarjata, da je cepljenje še kako smiselno, saj se s cepljenjem, zlasti s poživitvenim odmerkom po polni cepljenosti, znatno poveča število protiteles v telesu in tako se močno okrepi verjetnost, da bo obramba vendarle učinkovita.
Poleg tega pa zasnova cepiv mRNA/mRNK omogoča, da se v razmeroma kratkem času (nekaj tednov, kar je morda dolgo za nekoga, ki čaka rešitev, a je v resnici res zelo hitro) cepivo nadgradi za ciljano imunsko delovanje proti novi različici.
Kaj pa prebolevniki?
Cepljeni, ki so hkrati tudi prebolevniki, imajo najvišjo raven zaščite, saj prejmejo zaščito na dva načina, a ima žal vsaka oblika imunosti omejeno trajanje (odvisno od številnih dejavnikov) – pri prebolevnikih traja približno pet do sedem mesecev, pri cepljenih s cepivi mRNK/mRNA, kot sta cepivi proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna, devet do 12 mesecev, pri vektorskih cepivih pa manj – pri cepivu AstraZeneca se poživitveni odmerek s cepivom mRNK/mRNA svetuje štiri mesece po prejetem drugem odmerku, pri cepivu Janssen (Johnson&Johnson) pa (že) dva meseca po edinem predpisanem odmerku.
Prof. dr. Alojz Ihan je že pred dnevi povedal, da "imajo prebolevniki manj razlogov za zaskrbljenost", saj se pri prebolevnosti razvija tudi odpornost na celični ravni.
Kako hitro se širi prisotnost omikrona v našem okolju?
Prva evropska država, ki je potrdila prisotnost omikrona, je bila Belgija, ki ga je odkrila na potnici, ki se je tja vrnila iz Egipta prek carigrajskega letališča. Kmalu in hitro so sledile druge evropske države: na dveh poletih iz Južnoafriške republike v Amsterdam so odkrili 61 pozitivnih potnikov, od tega jih je bilo 13 okuženih z različico omikron. Že čez nekaj ur so potrdili prve primere tudi v drugih državah naše celine, med drugim tudi v sosednjima Avstriji in Italiji.
Ali je omikron že prisoten v Sloveniji?
V času nastajanja teh vrstic v Sloveniji še ni potrjenega primera te nove različice. V pristojnih slovenskih laboratorijih zatrjujejo, da budno spremljajo razmere in vzorce ter da imajo vso tehnologijo in znanje, da jim omikron v vzorcih ne bi ušel – dodajajo še, da so hitro in uspešno odkrili že vse prejšnje različice, tudi tiste, ki pri nas potem niso nikoli postale prevladujoče.
Ali so potem ukrepi, kot so omejevanje potovanj z juga Afrike in obvezne neusmiljene karantene za tiste, ki se od tam vračajo domov, vendarle pretirani?
Tega v tem trenutku še ne moremo vedeti, na koncu vojne pa bomo vsi generali. Če bi se izkazalo, da je omikron res zelo nevaren, bo še kako pomembno, da se je ukrepalo hitro, ko je število primerov še obvladljivo in preden bi se množice okuženih z omikronom vsule v že tako preobremenjene bolnišnice. Kot pravijo strokovnjaki, je panika nepotrebna, a tudi zatiskanja oči si ne moremo privoščiti. Previdnost dolgujemo vsem tistim, ki se borijo za obolele v preobremenjenih bolnišnicah, še bolj pa vsem tistim, ki z drugimi resnimi obolenji že zdaj ne morejo priti do zdravniške oskrbe, ki se je popolnoma podredila bolezni covid-19.
Kako se je omikron pravzaprav razvil?
Ob že šestmesečni prevladi različice delta so številni znanstveniki predvidevali, da bodo nove različice koronavirusa po vsej verjetnosti sledile prav iz nje. Toda omikron je vse presenetil, ker dozdajšnja odkritja kažejo, da se je omikron razvil iz nepričakovane smeri, zelo verjetno iz različice, ki je krožila že sredi lanskega leta.
I think there's perhaps been some confusion regarding transmissibility vs immune escape in Omicron. The apparent rapid increase in frequency of Omicron in Gauteng does not mean that Omicron is necessarily more intrinsically transmissible than Delta. 1/15
— Trevor Bedford (@trvrb) November 29, 2021
Obstaja celo velika verjetnost, da je v nekaterih delih sveta, kjer ne izvajajo doslednega genomskega nadzora, ta različica morda obstajala že več kot eno leto – in to gotovo ni bila Južnoafriška republika, kjer je raven genomskega nadzora primerljiva z Evropo in Severno Ameriko.
Kako to, da še vedno nimamo veliko odgovorov na vprašanja o omikronu?
Različico omikron so identificirali zelo hitro, veliko hitreje kot prejšnje. Različica delta je prevzela soj žarometov aprila letos in svojo oznako prejela (šele) maja po velikem izbruhu v Indiji, čeprav so jo prvič odkrili že oktobra lani. Podobni časovni presledki so veljali za različico alfa, ki jo bolj poznamo kot angleško ali britansko različico. Obema je torej skupno, da je njuna identifikacija sledila šele po množičnem izbruhu v nekem delu sveta.
Anthony Fauci, imunolog, direktor ameriškega nacionalnega instituta za alergije in nalezljive bolezni ter glavni zdravstveni svetovalec ameriškega predsednika
Lahko se zahvalimo doslednemu in intenzivnemu sistemu genomskega sekvenciranja v Južnoafriški republiki, da so različico omikron identificirali, še preden se je znatno razširila po svetu, a ravno to odkritje v zgodnjem obdobju hkrati pomeni, da nimamo dovolj podatkov, izkušenj in znanja za razumevanje značilnosti nove različice, njene prenosljivosti in učinkov, predvsem pa tega, kako resno bolezen povzroča. Kot je že opozoril prvi ameriški infektolog Anthony Fauci, omikron se lahko izkaže za karkoli – od katastrofičnega do nepomembnega –, zato se je "treba pripraviti na najslabše in upati, da sploh ne bo tako".
25