Petek, 3. 12. 2021, 18.28
2 leti, 11 mesecev
Mateja Logar o tem, kdaj bi lahko začeli sproščati ukrepe: "Ne prekmalu"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
63
Vodja strokovne skupine za covid-19 Mateja Logar
V strokovni skupini za covid-19 se nadaljuje razprava o možnosti predloga začetka sproščanja covidnih ukrepov, ko bi se število bolnikov v enotah intenzivne terapije spustilo pod 100, je danes povedala vodja skupine Mateja Logar. Ob tem je poudarila, da se je v preteklosti že izkazalo, da prehitro sproščanje ukrepov vodi v novo poslabšanje stanja. Vlada je na današnji dopisni seji sprejela tudi nov ukrep, drugi po četrtku, za preprečevanje morebitnega širjenja seva omikron.
Logarjeva je kot primer poslabšanja navedla letošnji januar, ko se je epidemiološka slika poslabšala po razrahljanih ukrepih med lanskimi božično-novoletnimi prazniki. "Tega si letos ob tolikšni zasedenosti intenzivnih postelj ne moremo privoščiti," je poudarila.
Spomnila je na stanje v covidnih bolnišnicah, ki je še vedno zaostreno. Delovanje covidnih oddelkov je po njenih besedah še vedno na ravni tako imenovane "katastrofalne medicine" in je torej primerljivo z delovanjem v primeru množičnih nesreč. V bolnišnicah po podatkih vlade na današnji dan zdravijo 1.059 covidnih bolnikov, 269 pa jih potrebuje intenzivno nego.
Upadanje epidemije v zadnjih dneh se po besedah Logarjeve na ljubljanski infekcijski kliniki še ne pozna. Še vedno se dnevno ukvarjajo s premeščanjem bolnikov z intenzivnih enot, ki niso več kužni, v tako imenovane čiste intenzivne enote, da bi zagotovili dovolj postelj za covidne bolnike s kritičnim potekom bolezni.
Logarjeva je danes izrazila zaskrbljenost nad vremenom, zaradi katerega ljudje več časa preživijo v zaprtih prostorih. Vse ljudi je zato pozvala k upoštevanju že znanih ukrepov, med njimi k vzdrževanju medosebne razdalje, zračenju notranjih prostorov, umivanju oziroma razkuževanju rok in higieni kašlja.
Za osebe v tveganem stiku za okužbo s koronavirusno različico omikron obvezna karantena
Vlada je na današnji dopisni seji odločila, da bodo morali vsi, ki so bili v tveganem stiku z osebo, za katero obstaja utemeljen sum na okužbo z novo koronavirusno različico omikron, v karanteno na domu. To velja tudi za tiste, ki so sicer cepljeni proti bolezni covid-19 ali so jo preboleli.
Visoko tvegan stik so glede na dopolnjen vladni odlok o izjemah od karantene na domu osebe, ki so imele epidemiološko povezavo z osebo, pri kateri je potrjeno, da je okužena z različico omikron, ali so se v zadnjih 14 dneh zadrževale ali potovale v državah in na območjih z visokim tveganjem za okužbo s koronavirusno različico omikron.
Različico omikron so do četrtka potrdili v enajstih državah Evropske unije.
Države ali območja z visokim tveganjem za okužbo z različico koronavirusa omikron so določene v odloku, ki ureja pogoje vstopa v Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanje nalezljive bolezni covid-19. Na seznam so za zdaj uvrščeni Južnoafriška republika, Lesoto, Bocvana, Zimbabve, Mozambik, Namibija in Esvatini.
Vlada je na današnji dopisni seji na seznam priznanih cepiv proti covid-19 uvrstila tudi cepivo z imenom covaxin indijskega proizvajalca Bharat Biotech. Odločitev je 24. novembra podprla tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, cepivo pa je od začetka novembra tudi na seznamu cepiv Svetovne zdravstvene organizacije.
Beovićeva: Plačevanje zdravljenja v bolnišnici necepljenih bolnikov je zgolj ena od številnih idej, ki jih prejemam
Plačevanje necepljenih bolnikov v primeru hospitalizacije zaradi covid-19 je zgolj ena od številnih idej, ki jih je prejela, je medijem danes medtem pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Zamisel, ki jo je v preteklem tednu omenila Beovićeva, je namreč v javnosti sprožila burne odzive, pa tudi nekaj pozivov k njenemu odstopu.
Buren odziv javnosti je Beovićevo po njenih besedah presenetil, je pa pozive o odstopu sama "videla le po televiziji", do nje pa take zahteve niso prišle.
Beovićeva je danes večkrat zatrdila, da je šlo pri omembi možnosti plačevanja bolnikov zgolj za eno od idej, ki jih tudi po elektronski pošti prejema zdravniška zbornica. "Vse take ideje morajo priti v eter, v razpravo, ljudje morajo biti za in proti in potem se stvari izjasnijo," meni Beovićeva.
Predlogi po njenih besedah prihajajo tako od zdravnikov kot laikov, ki razmišljajo o tem, kaj bi morali storiti, da bi tudi v Sloveniji dosegli tako visoko precepljenost, kot jo imajo v večini zahodnoevropskih držav. Tam imajo kljub velikim epidemičnim valovom v bolnišnicah tudi osemkrat manj hospitaliziranih, kot jih imamo v Sloveniji, opominja Beovićeva.
"Zdravniki smo pri zagovarjanju zdravja vseh bolnikov osamljeni"
"Ne vem, ali ste kdaj videli, kako je od znotraj videti intenzivna terapija, ampak to je res trpljenje," je poudarila. Sama je delala tudi v tako imenovani ambulanti za dolgi covid. Obravnavala je ljudi, ki so bili po njenem mnenju mlajši od 50 let in se zaradi posledic po preboleli bolezni ne morejo vrniti na delovno mesto. Tako po njenem mnenju ne bi bilo etično, če bi bila stroka tiho ob tako kritičnih razmerah, kot smo jim priča v zdravstvu zaradi bolezni covid-19.
Hkrati pa je dejala, da se včasih skupaj s kolegi zdravniki počuti osamljeno pri zagovarjanju zdravja vseh bolnikov, tako obolelih zaradi covid-19 kot vseh preostalih, ki zaradi epidemije nimajo dostopa do zdravstvene obravnave.
Predlogov in idej, kako dvigniti precepljenost, je torej več. Opomnila je, da se po Evropi razpravlja tudi o uvedbi obveznega cepljenja. Če se bodo Evropska unija in druge države odločile za obvezno cepljenje, Beovićeva pričakuje, da bo tudi v Sloveniji mogoče doseči konsenz o tej odločitvi.
Meni namreč, da bi morali o ključnem ukrepu, pa kakršenkoli že bo, najti širši konsenz, morda velike večine DZ ali celo večinske podpore, izražene na referendumu.
Preberite tudi:
63