Sreda, 2. 4. 2025, 17.54
20 ur, 8 minut
Golob: Končujemo škodljive dvojne prakse, ki so šibile javni zdravstveni sistem

Premier Robert Golob je zagotovil, da bo njihov cilj še naprej skrbeti za dostopnejše, preglednejše in bolj kakovostno javno zdravstvo, "kjer je bolnik na prvem mestu". "Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh," je navedel.
Premier Robert Golob je v odzivu na sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ocenil, da z njo končujejo škodljive dvojne prakse, ki so šibile javni sistem. Krepitev javnega zdravstva po njegovih navedbah ostaja njihova prioriteta. Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović na drugi strani meni, da pri noveli ne gre za pomembno reformo in da ne bo prinesla več storitev za bolnike ali kakršnokoli boljšo organizacijo zdravstva, razen nekaterih podrobnosti. "Bolniki z omejevanjem števila storitev seveda ne morejo biti na boljšem." Napoveduje ustavno presojo novele.
Po Golobovi oceni sprejeta novela jasno ločuje javno od zasebnega zdravstva in končuje "škodljive dvojne prakse, ki so desetletja šibile javni sistem". Krepitev javnega zdravstva je po njegovih navedbah bila in ostaja ena ključnih prioritet vlade, saj da je to obljuba, ki so jo dali ljudem, "in danes smo naredili pomemben korak k njeni uresničitvi," je zapisal v odzivu.
Zagotovil je, da bo njihov cilj še naprej skrbeti za dostopnejše, preglednejše in bolj kakovostno javno zdravstvo, "kjer je bolnik na prvem mestu". "Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh," je navedel.
Ministrica kljub vsemu zadovoljna s sprejetjem
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v prvem odzivu ocenila, da je dobro, da je bila novela v državnem zboru potrjena, čeprav njeno mnenje o tem dokumentu ostaja nespremenjeno. Ali bo novela predmet veta državnega sveta in tudi presoje ustavnega sodišča, pa bomo po njenih besedah še videli.
Na vprašanje, kaj pričakuje od stroge razmejitve med zasebnim in javnim zdravstvom, je odgovorila, da je predvideno zelo dolgo prehodno obdobje, da lahko zdravniki razmislijo, kje in na kakšen način bodo delali. Samo ministrstvo pa po sprejetju novele po njenih besedah čaka še kar nekaj dela. "Pripraviti moramo precej podzakonskih predpisov, pri čemer bomo tako kot do zdaj sodelovali z vsemi deležniki, da bomo lahko uredili to področje tako, da bo delovalo čim bolj optimalno," je dejala.
Svoboda: Zakon odpravlja desetletja nedorečenosti
Odzvali so se tudi v največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Menijo, da sprejeti zakon po več desetletjih nedorečenosti končno postavlja jasna pravila igre. "Na prvo mesto postavlja pravice in dobrobit bolnikov ter gradi temelje sodobnega zdravstvenega sistema, ki bo učinkovit, pregleden in trajnosten," so zapisali. Poleg ureditve razmerij med javnim in zasebnim delom zakon po njihovi oceni vsebuje še vrsto drugih rešitev, s katerimi krepijo osnovne gradnike javnega zdravstva, so navedli.
Beović: Bolniki z omejevanjem števila storitev seveda ne morejo biti na boljšem
Drugačno mnenje ima predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović, saj da imajo zdravniki glede na predstavljeno občutek, da si z danes sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ne morejo obetati kakšne pomembne zdravstvene reforme, kakšnih bistvenih sprememb, ki bi prinesle več storitev za bolnike ali kakršnokoli boljšo organizacijo zdravstva, razen nekaterih podrobnosti. "Bolniki z omejevanjem števila storitev seveda ne morejo biti na boljšem," pravi. Obeta se ustavna presoja novele.
Glede napovedi o ustavni presoji novele je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović dejala, da je sama zdravniška zbornica ne more vložiti, lahko pa jo vloži reprezentativni sindikat oziroma kdorkoli, ki je za to "zainteresiran in prizadet".
Na vprašanje, katere storitve bi bile po njenem mnenju najbolj prizadete in ali že imajo kakšne ocene, koliko zdravnikov bi lahko javni sistem izgubil, pa je dejala, da za zdaj ocen o posledicah še ne morejo podati. "Na noben način pa ta določila v zakonu trenutno ne povečujejo obsega zdravstvenih storitev, ampak ga bodo omejile. Seveda pa pričakujemo prehodno obdobje, tako da se te spremembe na srečo še ne bodo pokazale takoj," je dodala Beović.
Glede napovedi o ustavni presoji novele pa je dejala, da je zdravniška zbornica ne more vložiti, lahko pa jo vloži reprezentativni sindikat oz. kdorkoli, ki je za to "zainteresiran in prizadet".
"Zakon posega v razpolaganje s prostim časom"
Je pa ocenila, da gre načeloma za poseganje v razpolaganje s prostim časom pri skupini prebivalstva, v tem primeru gre za zdravstvene delavce, zato je po njenem mnenju "tako rekoč dolžnost", da takšen poseg presodi ustavno sodišče.
Tudi glede določil o neprofitnosti za koncesionarje se po besedah predsednice zdravniške zbornice obeta ustavna presoja. "Tako določilo je že bilo obravnavano na ustavnem sodišču v Sloveniji in je bila enaka določba, kot je zdaj, zavrnjena. Tako da lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo ponovno. Seveda pa je pomembno, če se že sprejema taka zakonodaja, da se omeji razpolaganje z dobički tudi za občinske ali državne zdravstvene institucije," je še dejala Beović.
Poslanci DZ so na izredni seji s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejeli novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razmejuje zdravstvo. Novela bo zdravnikom in drugim javnim zdravstvenim delavcem razen v redkih izjemah onemogočila dodatno delo pri zasebnikih, bodo pa lahko pod določenimi pogoji delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. Novelo so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Proti so bili poslanci NSi. Poslanci SDS in nepovezani poslanci, člani stranke Demokrati, pa so sejo obstruirali.
V sindikatu Fides so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev, da "škodljivi" členi novele zakona o zdravstveni dejavnosti ne bodo stopili v veljavo. Glavni odbor sindikata bo tako v četrtek odločal o možnosti vložitve zahteve za ustavno presojo novele. Ob tem pričakujejo, da bo vlogo varuha ustavnosti opravil tudi DS in na zakon podal veto.
"Zakon o zdravstveni dejavnosti prinaša nepremišljene posege v svobodo zdravniškega dela, dodatno obremenjuje že preobremenjen zdravstveni sistem in ne rešuje ključnih težav v javnem zdravstvu, najbolj pa bodo trpeli prav bolniki," so poudarili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.
Dodali so, da so na škodljivost novele zakona o zdravstveni dejavnosti opozarjali ves čas zakonodajnega postopka, skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami, s pravno stroko in številnimi opozorili iz prakse. "Na žalost je bil zakon, kljub vsem utemeljenim opozorilom, sprejet," so dodali.