Sreda, 10. 9. 2025, 10.39
2 uri, 45 minut
Sladka slovenska transverzala, 17. dan
17. dan – Sladka transverzala: Etapa Medex, veliki finale na Debelem rtiču

"To je zgodba, ki bo ostala zapisana za vedno – tudi za moje vnuke," je ob koncu transverzale povedal Žiga Papež, ki je svojo pot končal na Debelem rtiču.
Deveto jutro septembra se je začelo drugače. Prvič sem si dovolil daljši spanec, saj sem vedel, da bo ta dan nekaj posebnega – dan, ko se bo moja 17-dnevna pot skozi hribe, doline, gozdove in vrhove Slovenije končala ob morju. V Podgorju sem vstal z mirnim srcem, z mislijo na vse dni za mano in z zavedanjem, da me čaka še zadnji, najbolj simboličen korak.
Jutro za razmislek
Tokrat nisem hitel. Startal sem šele okoli osme ure in prve kilometre prehodil sam – v tišini, v družbi svojih misli. Hotel sem si vzeti čas, da še enkrat pretehtam vso pot, vse obraze, ki so se mi pridružili, vse zgodbe, ki so se spletle. Pri gradu Socerb sem se ustavil – tam me je čakala prva od treh zadnjih kontrolnih točk, a tudi prostor, kjer sem si dovolil nekaj trenutkov zase. Solze so prišle same od sebe, kot spomini, ki jih prikliče vonj gozda ali jutranja tišina. To ni bila samo pot, bil je mozaik narave, športa, gibanja, ozaveščanja o sladkorni bolezni in – predvsem – čudovitih ljudi.
Etapa Medex – pot prijateljstva
Pri Socerbu so me pričakali partnerji zadnje etape – podjetje Medex. Kar šest članov njihove ekipe se mi je pridružilo, skupaj smo prehodili slabih 35 kilometrov in premagali okoli 600 višinskih metrov. Etapa je bila v primerjavi s prejšnjimi dnevi lahkotna, a zato nič manj posebna. Ustavili smo se v Škofijah na kavici, se pogovarjali, smejali in preprosto uživali v skupni poti. Pridružil se nam je tudi predstavnik Celiac Slovenija Jože in skupaj smo končali zadnje kilometre v res pozitivnem, prijateljskem vzdušju.
Žiga Papež v družbi svojega dekleta
Zadnji metri – nepozaben trenutek
In potem tisti trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabil – ko sem prečkal ciljno črto, prerezal trak in zagledal vse obraze, ki jih imam najraje. Moja družina, prijatelji, podporniki, predstavniki podjetij, ki so verjeli v mojo zgodbo. Objemi, sreča, solze veselja – to je bilo tisto, kar šteje. Ob meni so bili Medex, Dana, Brooks Slovenija, Deuter Slovenija, Celiac Slovenija, LCHF Style – in moja Erika, moja družina.
Na koncu me je čakal še zadnji žig in simboličen skok v morje – skok, ki je pomenil konec poti in začetek nove zgodbe.
Več kot le kilometri
Čeprav se sliši neverjetno – v cilj sem prišel spočit. Zadnja etapa je bila kot regeneracija: lahkotna hoja, smeh, druženje. Dokaz, kaj pomenijo pozitivne misli in prava družba. Resnica pa je, da je bila ta pot več kot hoja – vsak dan sem poleg kilometrov opravil še dodatne ure dela: snemanje, fotografiranje, pisanje zapisov, pošiljanje videov. Prav zaradi tega sem moral okoli 40 odstotkov poti celo preteči, da sem pridobil čas. Če bi šlo le za rekord, bi lahko traso končal v 12 dneh. A moj namen ni bil postavljati rekordov – ampak pokazati, da se z zdravim načinom življenja, uravnoteženo prehrano, spanjem in regeneracijo da doseči nemogoče, in to brez škodovanja telesu.
Zahvale iz srca ❤️
Hvala vsem, ki ste me spremljali, ki ste verjeli v ta projekt in ga soustvarjali. Iskrena hvala vsem partnerjem:
- Dana – hvala še posebej za izjemno donacijo tisoč evrov za tabor otrok s sladkorno boleznijo tipa 1. To je več kot voda – to je življenje!
- Medex – za podporo s prehranskimi dopolnili in prisotnost na zadnji etapi.
- Generali ZAME – ker cenite zgodbe, ki ljudi motivirajo.
- Dexcom Slovenija – ker delate življenje sladkornih bolnikov boljše in lažje.
- BOP (predelava lesa) – za ohranjanje in skrbno ravnanje s slovenskimi gozdovi.
- Brooks Slovenija – za zaupanje v vsak moj korak.
- Deuter Slovenija – za opremo, ki me je spremljala čez hribe in doline.
- Maraton Jurovski dol – za srčno donacijo.
- 4Endurance – za odlično športno prehrano in dopolnila.
- Celiac Slovenija – za skupni boj proti kroničnim boleznim.
- LCHF Style – za podporo pri prehrani in ozaveščanju.
- Planinska zveza Slovenije – za koordinacijo vsega, kar se dotika planinstva in gorništva.
- Siol.net – kot medijskemu partnerju, ki je širši javnosti približal mojo zgodbo.
- In vsem preostalim sponzorjem ter prijateljem, ki ste verjeli v Sladko transverzalo.
Sklep
Sladka transverzala se je končala, a sporočilo ostaja: zdravje, gibanje in skupnost lahko premikajo meje. To je zgodba, ki bo ostala zapisana za vedno – tudi za moje vnuke.
Hvala vsem, da ste bili del te poti. Naj vas spremljajo ljubezen, pogum in želja po preseganju samega sebe.