Pravni nasvet
Četrtek, 10. 10. 2024, 22.03
2 meseca, 1 teden
Pravni nasvet
Delodajalec izplačuje plačo s krepko zamudo. Lahko izredno odpovem pogodbo? #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,07
Delodajalec je dvakrat zapored zamudil z izplačilom plače, in sicer je v moji delovni pogodbi napisano, da je plačilni dan 18. v tekočem mesecu. Plača za mesec junij je bila nakazana 1. avgusta, plačo za julij pa je izplačal šele 26. avgusta. Glede na ZDR-1 (111. člen) sem poslal delodajalcu dopis, v katerem sem ga opozoril na grobo kršitev, hkrati pa tudi prijavil zadevo inšpektoratu za delo. Dopis sem delodajalcu poslal prek spletne pošte 20. avgusta, hkrati pa tudi kopijo dopisa prek spletne aplikacije e-uprava na inšpektorat za delo. Zanima me, ali je bil rok (tri delovne dni po prejemu dopisa) upoštevan, ali imam pravico za podajo izredne odpovedi (odškodnina in odpravnina ter pravica do nadomestila na zavodu za zaposlovanje)? Poleg tega mi je delodajalec brez obrazložitve do konca avgusta nakazal samo 550 evrov regresa. Marko K.
Pravnik na dlani odgovarja:
Vaše vprašanje ureja 111. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Obstaja sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (opr. št. VIII Ips 47/2016 z dne 17. 5. 2016), ki je odločilo v škodo delavca, ki je tožil na podlagi podobnega dejanskega stanja, kot ste ga navedli vi.
Vrhovno sodišče je v reviziji razveljavilo prejšnje sodbe, ki so delavcu ugodile. Šlo je za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – izplačevanje plače z zamudo in odprava kršitev.
ZDR-1 določa dva pogoja za delavčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prvi pogoj je kršitev obveznosti oziroma neizpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja v smislu opredelitev iz prvega odstavka 111. člena, drugi pogoj pa je pisno obvestilo Inšpektorata za delo in pisni opomin delavca delodajalcu na izpolnitev obveznosti in dejstvo, da delodajalec tudi po pisnem opominu v kratkem roku treh delovnih dni ne izpolni svoje obveznosti oziroma kršitve ne odpravi.
Z odpravo kršitve oziroma izpolnitvijo obveznosti v kratkem roku po delavčevem pisnem opominu delodajalec izkazuje, da je s svoje strani vsekakor pripravljen zagotavljati pogoje za nadaljevanje delavčeve zaposlitve (tako s priznanjem predhodne kršitve kot s pripravljenostjo in dejansko realizacijo njene sanacije). Ob izpolnitvi teh pogojev po zakonu pogoji za izredno odpoved niso podani (delavec ima sicer vedno možnost redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi).
Vrhovno sodišče ugotavlja, da iz določb prvega in drugega odstavka 111. člena ZDR-1 ne izhaja, da bi zakonodajalec predvidel, da posledic posamezne kršitve iz prvega odstavka ne bi bilo mogoče odpraviti. V nasprotnem primeru za primer takih kršitev ne bi zahteval pisnega opomina in ne bi dopuščal možnosti odprave kršitve. Drugo vprašanje pa je, na kakšen način lahko delodajalec posamezno že storjeno kršitev odpravi.
Vrhovno sodišče tudi ugotavlja, da je zamuda z izplačilom civilnopravna zadeva in delavcu v takih primerih pripadajo zakonite zamudne obresti za čas od dne, ko je obveznost izplačila plače nastala do dejanskega izplačila.
Delodajalec je kršil ZDR-1 tudi pri izplačilu regresa.
Kljub temu so pogoji za izredno odpoved z vaše strani podani, kar je Vrhovno sodišče ugotovilo tudi v navedenem primeru sodne prakse. Kot ste navedli, ste naredil vse, kar ZDR-1 zahteva, in imate torej možnost, da v roku 30 dni od kršitve podate izredno odpoved. Na zavodu vam v takih primerih pripadajo vse pravice.
