Bo za oddajanje prek Airbnbja treba prijaviti gostinsko dejavnost? #video

Zakonito oddajanje celotnih stanovanj prek spletnih platform Airbnb in Booking je že po zdajšnjem stanovanjskem zakonu zelo oteženo. Zahteva namreč stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. To ostaja v veljavi tudi v predlogu novega stanovanjskega zakona, ki je do 28. novembra v javni obravnavi, nato bosta o njegovi usodi odločala vlada in državni zbor, veljati pa naj bi začel prihodnje leto. A napoveduje se še strožji ukrep.

Iz predloga zakona je razbrati, da se oddajanje celotnih stanovanj turistom po novem opredeljuje kot gostinsko dejavnost. Zaradi tega bodo morali lastniki stanovanjsko namembnost spremeniti v turistično, kar pa prinaša težaven postopek pridobivanja novega gradbenega dovoljenja. Zato bodo morali pridobiti stoodstotno soglasje vseh etažnih lastnikov v objektu. Prinaša tudi precejšnje stroške in dodatne birokratske zaplete.

Zakon o graditvi objektov veleva, da se dela, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, lahko začnejo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Čeprav predlog zakona prepoveduje opravljanje katerekoli dejavnosti v več kot polovici uporabne površine stanovanjske enote, z ministrstva za okolje in prostor, ki je predlog zakona pripravilo, odgovarjajo drugače: "Če bo lastnik stanovanja ali najemnik stanovanja želel kratkotrajno oddajati stanovanje turistom kot sobodajalec npr. preko portala Airbnb ali Bookinga, sprememba namembnosti iz stanovanja v poslovni prostor torej ne bo potrebna. Vendar pa bo moral v primeru, če se stanovanje nahaja v večstanovanjski stavbi,  izpolnjevati tudi zahteve po Stanovanjskem zakonu, to je pridobiti soglasje vseh ostalih etažnih lastnikov, če bo oddajal celo stanovanje, saj gre pri tem za uporabo stanovanja v druge namene (17. člen osnutka SZ-2), oziroma več kot 75 odstotkov če bo oddajal le del stanovanja (npr. eno sobo), saj se to smatra za motečo rabo dela stanovanja (10. člen osnutka SZ-2)," pojasnjujejo.

Je določilo ustavno sporno?

Predlog zakona prepoveduje kakršnokoli dejavnost na več kot polovici stanovanjske enote, če je njena namembnost stanovanjska. Ne glede na to, ali se v njem opravlja nemoteča ali moteča dejavnost. To bi bilo lahko tudi ustavno sporno, saj omejitev na polovico stanovanjske enote nima nobene pravne podlage, opozarja poznavalec, ki ne želi biti imenovan.

Trendi Airbnb od zdaj tudi v albanščini, zulujščini in - slovenščini

Za opravljanje nemoteče dejavnosti v polovici stanovanja ne bo treba pridobivati soglasij, za motečo dejavnost pa bosta potrebni 75-odstotno soglasje in soglasje vseh neposrednih sosedov. Čeprav je oddajanje stanovanj turistom načeloma nemoteča dejavnost, saj v njih praviloma le prespijo, ga ministrstvo smatra kot motečo dejavnost.

Seveda kakor povsod tudi tu obstajajo negativne izjeme. A le te je po mnenju sogovornika mogoče sankcionirati že z obstoječo zakonodajo. Odgovorni sobodajalci in zainteresirana združenja že lep čas predlagajo še nekaj drugih bolj učinkovitih ukrepov za ureditev področja oddaje namestitev za kratek čas, a so do zdaj na ministrstvu za okolje in prostor naleteli na gluha ušesa.

Novice Akcija Fursa se pozna, registriralo se je tisoč najemodajalcev več #Airbnb

Kratkoročno oddajanje stanovanj je torej mogoče razumeti kot gostinsko dejavnost, čeprav se uporaba prostora ne spreminja. Stanovanje je namreč še vedno namenjeno bivanju; postelja ostaja postelja, prha ostaja prha, kuhinja ostaja kuhinja. Nobene racionalne razlage za spremembo namembnosti ni, saj se bivanjska funkcija sploh ne spreminja, opozarja sogovornik, ki tudi sam oddaja stanovanje prek platforme Airbnb. Drugače bi bilo, če bi v stanovanju želeli postaviti obrtno delavnico, ordinacijo, diskoteko …

Z okoljskega ministrstva so nam pojasnili, da kratkoročno oddajanje sob turistom ureja Zakon o gostinstvu, ki je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo. "Skladno z določbami tega zakona je sobodajalec fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki gostom nudi nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši. Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije," so zapisali.

Namesto regulacije zakon ukinja sobodajalstvo

Predlog zakona je po prepričanju sogovornika uperjen proti malim sobodajalcem in ukinjanju sobodajalstva v dveh turistično najbolj obiskanih mestih, Ljubljani in Bledu. S tem ko prepoveduje kakršnokoli dejavnost na več kot polovici stanovanjske enote, dejansko ukinja in prepoveduje večino malega sobodajalstva v državi. Namesto da bi ga reguliral, pravi.

Trendi Airbnb vstopil na trg luksuznih nepremičnin

To je napačno in škodljivo, spodbudilo bo črni trg, manj bo pobranih davkov, manj bo pobrane turistične takse za lokalne skupnosti, obenem pa bo imel zakon zelo majhen pozitiven učinek na število sproščenih stanovanj za dolgoročni najem za mlade družine in študente, napoveduje sogovornik.

Samo v Ljubljani namreč primanjkuje več kot deset tisoč javnih neprofitnih stanovanj. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je v Sloveniji približno 20 odstotkov stanovanjskega fonda nenaseljenega, pri čemer se je samo v Ljubljani število praznih stanovanj v obdobju od leta 2011 do leta 2018 povečalo z 22.300 (17,8 odstotka) na 24.400 (19 odstotkov). Tudi zato se po mnenju sogovornika država problematike loteva na napačnem koncu.

Novice Upravnikom stanovanj bodo pristrigli peruti

"Populistična politika države"

Država po njegovem mnenju z novim zakonom izvaja populistično politiko, ki dela več škode kot koristi. Namesto da bi država za gradnjo dovolj velikega števila javnih neprofitnih stanovanj namenila realna sredstva in s tem pomembno povečala ponudbo stanovanj, bi raje prepovedala dejavnost sobodajalstva prek neživljenjskih in malemu sobodajalstvu sovražnih določil.

To po njegovem mnenju ne bo rešilo akutnega problema odsotnosti stanovanjske politike v zadnjih 30 letih. Prav tako ne bo rešila dostopnosti študentskih namestitev. Zgovoren je namreč podatek, da je bil zadnji blok študentskega doma v Ljubljani zgrajen davnega leta 1971.

Trendi Prevara na Airbnb doletela tudi Slovence: denar so jim vrnili šele, ko smo se vpletli mediji

Sogovornik napoveduje, da bo zakon, v primeru sprejetja v zdajšnji obliki, predmet številnih pobud in zahtev za ustavno presojo. "Večina jih bo tudi uspešna, ker so nekatere ideje res nore, druge pa samo nedomišljene in pretirane," še sklene.