Arbitraža: slovenski naivnosti ni videti konca

Datuma novega srečanja med predsednikom vlade Mirom Cerarjem in njegovim hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, to bi se moralo po prvotnih napovedih zgoditi prihodnji teden, še vedno ni. 

To informacijo so za Siol.net potrdili v kabinetu predsednika vlade. Kot smo neuradno izvedeli, se z določitvijo datuma ne zapleta zaradi morebitnih tehničnih težav, ampak vsebinskih zadržkov slovenske strani. Z Zagrebom ji namreč še vedno ni uspelo uskladiti dnevnega reda srečanja:

• Slovenska stran vztraja, da se je Cerar na Hrvaškem pripravljen pogovarjati le o tem, kako bo uveljavljena sodba arbitražnega sodišča v Haagu, ki je konec junija odločilo o spornih vprašanj glede meje na kopnem in morju. Torej, katero zakonodajo je treba sprejeti in kakšen režim vzpostaviti za življenje ljudi ob meji, ki so čez noč pristali na ozemlju druge države.
• Medtem želi Hrvaška na dnevni red uvrstiti široko paleto nerešenih vprašanj iz odnosov med državama: devizne vloge varčevalcev, tožbe proti NLB, ekološko-ribolovno cono, morda celo Mercator … O teh se Slovenija trenutno ni pripravljena pogovarjati, a bi se – tako pravijo naši viri – to lahko spremenilo, če bi Hrvaška pristala na začetek pogovorov o uveljavljanju arbitražne sodbe.

Decembra 2016 so veterani Hrvaški oboroženih sil (HOS), nekdanje paravojaške formacije, v središču Jasenovca, nedaleč od zloglasnega ustaškega koncentracijskega taborišča, postavili spominsko ploščo z napisom "Za dom spremni", Foto: STA ,

Preberite še:

Cerar in Erjavec na Bledu iščeta rešitve za Hrvaško nespoštovanje arbitražne razsodbe

O čem se dogovarjati s Hrvati? O ničemer, saj smo že skoraj vse izgubili.

Cerar: Hrvaški dajemo dovolj možnosti, da spremeni mnenje #video 

Kaj lahko Cerar sploh dobi v Zagrebu?

V diplomatskih krogih se v zadnjih dneh krepi prepričanje, da Slovenija z novim srečanjem med Cerarjem in Plenkovićem ne more ničesar dobiti, lahko pa precej izgubi. 

Po razglasitvi sodbe se je namreč znašla v položaju, ki ga pred tem v odnosih s Hrvaško ni bila vajena. Slovensko stališče, da je treba sodbo arbitražnega sodišča uresničiti, še vedno podpirajo domala vse večje članice EU. Nazadnje je to danes na Bledu poudaril prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

Hrvaška še vedno ostaja sama, če odštejemo Poljsko in še nekaj manjših držav. Tudi ZDA so drugače od prvotnih hrvaških pričakovanj dale hitro vedeti, da vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško niso pripravljene dajati preveč pozornosti. 

Kakšna je hrvaška taktika

V Zagrebu so se zato odločili za drugo taktiko – kombinacijo potrpežljivega čakanja, da arbitražna sodba pade v pozabo, tihega lobiranja po Evropi in predvsem ustvarjanja vtisa, da se je uveljavitvi arbitražne sodbe odpovedala tudi Slovenija. 

V Zagrebu so se odločili za drugo taktiko – kombinacijo potrpežljivega čakanja, da arbitražna sodba pade v pozabo, tihega lobiranja po Evropi in ustvarjanja vtisa, da se je uveljavitvi arbitražne sodbe odpovedala tudi Slovenija. Foto: Reuters To zadnje bi bilo mogoče le, če bi Zagreb Ljubljano po možnosti čim bolj neopazno spravil v "širši" pogajalski proces, iz katerega bi lahko v Bruslju sklepali, da sta državi odnose začeli reševati s točke nič. 

In prav to je skupni imenovalec vseh dosedanjih ravnanj Hrvaške po 29. juniju:

1. Takoj po razglasitvi sodbe je Hrvaška poudarila, da zanjo ni obvezujoča, da je ne namerava spoštovati in da morata obe državi vprašanje meje rešiti v dvostranskih pogovorih.
2. Isto vižo je Plenković ponavljal 12. julija, ko se je v Ljubljani sestal s Cerarjem. Ključno sporočilo sestanka se je skrivalo drugje: slovenskega predsednika vlade je namreč povabil v Zagreb in pozval k "nadaljevanju dialoga o odprtih vprašanjih".
3. Dan pozneje je Andreja Metelko Zgombić, glavna pravna svetovalka na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve in dolgoletna siva eminenca hrvaške politike do Slovenije, poudarila, da je hrvaška stran pokazala razumevanje in da je bil postavljen tempo prihodnjih razgovorov". "Vprašanje meje je dvostransko. Čas je, da pokažemo, kaj smo se naučili. Z novim optimizmom gremo v novi krog pogovorov," je ocenila. 
4. 23. avgusta je Plenković obiskal savudrijske ribiče in jim dejal, naj nadaljujejo običajno delo na območju ob meji s Slovenijo. "Sodba arbitražnega sodišča ni obvezujoča," je poudaril. V istem času so nekateri hrvaški mediji, ki jih tamkajšnje ministrstvo za neformalnih "briefingih" redno seznanja z razmerami, poročali, da Hrvaška pripravlja incidente v Piranskem zalivu.

Cerar: Srečanje bo prelomno

Čeprav hrvaška stran torej v zadnjih dveh mesecih z ničemer ni dala vedeti, da se je pripravljena pogovarjati o uveljavitvi arbitražne sodbe, je Cerar še vedno pripravljen oditi v Zagreb. 

Že zato, da Slovenija jasno ponovi svojo zavezanost k pravu EU in mednarodnem pravu ter zaščiti interesov, je sestanek v Zagrebu lahko koristen, če bo seveda usklajeno, da pogovori tečejo predvsem o implementaciji, je poudaril Milan Brglez. Foto: Ana Kovač "Slovenija si želi nadaljevati konstruktivni dialog o implementaciji arbitražne razsodbe, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške začela že na dan objave arbitražne razsodbe in nadaljevala julija na srečanju v Ljubljani," so pojasnili v kabinetu predsednika vlade. 

"Dvostranski dialog ostaja ključen za implementacijo arbitražne razsodbe, ki je za obe strani mednarodnopravno zavezujoča. Srečanje v Zagrebu bo v tem pogledu prelomno," menijo v Cerarjevem kabinetu. 

Erjavec svari pred "slepim dialogom" … 

Drugačnega mnenja je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec. Spomnimo, že pred prvim srečanjem Cerar - Plenković je odmevala Erjavčeva izjava, da sam hrvaškega predsednika vlade ne bi sprejel. 

Nato naj bi se Cerar in Erjavec dogovorila, da mu minister za zunanje zadeve ne bo več javno skakal v hrbet. Premier pa naj bi mu zagotovil, da v Zagreb ne bo odpotoval, če bo hrvaška stran s kakršnokoli javno izjavo ali gesto spodbujala obmejne incidente. Plenković naj bi, tako zagotavljajo viri blizu ministrstva, Rubikon prestopil z obiskom Savudrije. 

Erjavec je prejšnji teden poudaril, da "bomo, če ne bomo začeli uveljavljati arbitražne sodbe, zašli v slep dialog, ki ne bo prinesel nobenih rezultatov". 

… Pahor pa svetuje "prožno potrpežljivost"

Toda Cerarja pri nameravanem obisku podpirata še dva pomembna moža slovenske politike: predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora Milan Brglez. 

"Na koncu bo sodba uveljavljena," je prepričan Borut Pahor. Foto: Reuters "Na koncu bo sodba uveljavljena. Gre za vprašanje, kako to doseči. Ker verjamem, da je zelo pomembno, da se tako, kot je bil sporazum dosežen po mirni poti, bi za zdaj svetoval miren dialog s Hrvaško," je ob današnjem robu blejskega strateškega foruma dejal Pahor. 

 "Mednarodno pravo je na naši strani. Večina mednarodne skupnosti je na naši strani, zato ker je na strani mednarodnega prava. To Sloveniji omogoča neko prožno potrpežljivost, ki mora biti zelo jasno usmerjena k temu, da se Hrvaško po mirni poti pripelje do tega, da spremeni stališče," je dodal Pahor.

Foto: Ana Kovač Vse Plenkovićeve fronte

V celotnem dogajanju je pomemben tudi vidik hrvaških notranjih razmer. Na tamkajšnjem političnemu prizorišču je spet burno. Upravičeno je mogoče domnevati, da je Plenković v položaju, ko si ne sme dovoliti spremembe dosedanjih stališč v odnosu do Slovenije. Stališče predsednika Pahorja, da bo mogoče Hrvaško z dialogom prepričati v začetek izvajanja arbitražne sodbe, je v tem trenutku bolj iluzija kot realna politična ocena. Stabilnost Plenkovićeve, že tako šibke vlade, bo v naslednjih tednih na novih preizkušnjah:

• Agrokor. Sredi septembra bo znana revizija poslovanja, ki bo razkrila dejansko stanje v koncernu. Dozdajšnje najave kažejo, da bodo največji dobavitelji v sanaciji izgubili precej sredstev, kar utegne povzročiti verižni učinek sesutja pomembnega dela hrvaškega gospodarstva. Ugledni tuji mediji že namigujejo na novo recesijo na Hrvaškem v prihodnjem letu.
• Šolska reforma. Vlada že močno zamuja z obljubljeno reformo šolstva. Prepirom med ključnimi tvorci reforme ni videti konca, zato kaže, da bo moral projekt prevzeti Plenković osebno. Gre za temo, ki je precej obremenjena z ideološkimi vprašanji. Pričakovati je, da se bosta v koalicijski Hrvaški narodni stranki (HNS), ki obvladuje ta resor, spopadla liberalna in bolj desna struja.
• Davek na nepremičnine. Prebivalstvo Hrvaške se je uprlo uvedbi novega davka, s katerim bi ukinili komunalna nadomestila in uvedli novo obdavčitev glede na leto gradnje in stanje nepremičnine. Trenutno še ni jasno, ali ga bo država uveljavila. Pri uvedbi vztraja minister za finance Zdravko Marić, ker trdi, da brez tega ne bo mogoča druga faza davčne reforme, s katero bi znižal davek na plače in DDV. 
• Vladno skupino za uveljavitev sodbe vodi Erik Kopač. Foto: STA , Rehabilitacija ustaštva. Decembra 2016 so veterani Hrvaških oboroženih sil (HOS), nekdanje paravojaške formacije, v središču Jasenovca, nedaleč od zloglasnega ustaškega koncentracijskega taborišča, postavili spominsko ploščo z napisom "Za dom spremni", uradnim pozdravom ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH). Plošča je danes ena glavnih političnih tem na Hrvaškem. Na odkrito spogledovanje z ustaštvom, značilno za skrajno desno krilo HDZ, je vedno bolj občutljiva tudi mednarodna skupnost, ogrozi pa lahko tudi podporo zastopnikov iz vrst srbske manjšine trenutni vladi.
• Napeti odnosi z razklano koalicijsko partnerico HNS. Druga največja vladna stranka je po odstopu Antuna Vrdoljaka brez vodstva. To funkcijo opravlja minister za gradbeništvo Predrag Štromar, ki ga ne podpira del stranke, ki je že pred tem nasprotoval koaliciji s HDZ.
• Zahteve javnega sektorja za višje plače v šolstvu in kulturi.
• Ina. Hrvaška je napovedala odkup delnic od madžarskega Mola, vrnitev Ine v večinsko državno last in iskanje novega strateškega partnerja.