Petek, 5. 10. 2018, 14.26
5 let, 6 mesecev
Gibanje za dostojno delo za večjo varnost prekarnih delavcev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,00
V Sloveniji je že več kot 40 odstotkov delavcev zaposlenih v netipičnih zaposlitvah, medtem ko so prve zaposlitve mladih netipične v treh četrtinah primerov, kar je največji delež v EU, navaja Gibanje za dostojno delo na svoji spletni strani.
Predstavniki Gibanja za dostojno delo se bodo predvidoma prihodnji teden sestali s predstavniki ministrstva za delo in jim predstavili svoj pogled na problematiko prekarnosti. Med drugim se zavzemajo za bolniška nadomestila za prekarne delavce, za zaposlitev dodatnih 40 inšpektorjev za delo in za uzakonitev minimalne urne postavke.
Sistem javnega naročanja mora po njihovem opozorilu temeljiti na dostojnem plačilu izvajalcev, nasprotujejo pa tudi praksi delodajalcev, da zaposlujejo le tiste s statusom samostojnega podjetnika, je predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marko Funkl povedal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, sicer namenjeni predstavitvi projekta Z zadružništvom proti prekarnosti.
V gibanju menijo, da je zadružništvo lahko ena od pomembnejših poti pri združevanju posameznih samostojnih podjetnikov in preostalih prekarcev. Tako se tveganje posameznikov zmanjša, povečata pa se vrednost njihovega dela in dostop do večjih naročil, opozarjajo.
Skupina mladih strokovnjakov že v okviru projekta razvija okolje za zadrugo kreativnih poklicev, še ta mesec pa bodo začeli izobraževanja za bodoče zadružnike.
Po besedah Teja Gonze z Inštituta za ekonomsko demokracijo so se osredotočili na kreativno industrijo, kjer je veliko prekarnih delavcev. Določili so sedem področij, ki med drugim zajemajo fotografe, igralce in tekstopisce. Kot je povedal, bo zadruga tista, ki bo postavila urno postavko, v njej pa bodo tudi namenski skladi. Iz njih bodo v primeru izpada tekočih dohodkov financirali prispevke in manjše honorarje za člane.
Spletna platforma, ki jo bodo vzpostavili po zgledu partnerja v projektu Lilith coop iz Finske, pa bo pomenila nekakšen računovodski in finančni servis, je povedal.
Projekt Z zadružništvom proti prekarnosti, ki bo trajal osem mesecev, sofinancirata Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada. Partnerja v projektu sta Allium in Lilith coop s Finske, prejeli pa so nekaj manj kot 90 tisoč evrov sredstev.
Jezikoslovci, združeni v jezikovni zadrugi Soglasnik, so opozorili na prednosti tovrstne oblike delovanja. Zadrugo so po besedah Petre Krapež ustanovili mladi jezikoslovci in prevajalci z namenom, da bi si zagotovili boljše in pravičnejše delovne pogoje in prijazno delovno okolje. V zadrugi jih je približno 15. Če se ne bi povezali v zadrugo, bi se sicer na trgu pogajal vsak posebej večinoma z agencijami, ker do podjetij kot končnih uporabnikov sploh ne bi prišli.
V zadrugi si delijo stroške za računovodstvo, prostore in trženje in imajo svojo blagovno znamko. Med seboj pa si tudi delijo znanje, za kar bi morali sicer plačati na trgu. "En član na primer organizira delavnico za prevajalska orodja, nekdo drug lektorsko delavnico," je dejala. Po njenih besedah so dokaz, da zadruge lahko uspešno delujejo tudi na področju prevajanja.
