Torek, 20. 3. 2018, 14.50
6 let
Prekarizacija delavcev se seli tudi v kmetijstvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
ZSSS in Delavska svetovalnica sta danes pravosodno ministrstvo pozvali, naj nadgradi sistem izvršb s tem, da se uvede preverjanje pravnih podlag za njihov začetek, DZ pa, naj v četrtek ne sprejme predloga novele zakona o kmetijstvu, saj ta prinaša prekarizacijo v kmetijstvu. Opozorili sta še na nedovoljene prakse delodajalcev.
Delodajalci so po besedah Gorana Lukiča iz Delavske svetovalnice pri zlorabah pravic delavcem zelo inovativni. Kot je navedel na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, v pogodbe o zaposlitvi vnašajo nesorazmerno visoke zneske konkurenčne klavzule in seznam pogodbenih kazni kar v obliki cenika ter sprožajo izvršbe v času, ko so delavci v tujini in zamudijo rok za pritožbo.
S fiktivnimi izvršbami obremenijo delavčevo premoženje, največkrat na račun zgoraj omenjenega seznama pogodbenih kazni, konkurenčnih klavzul ter raznih kazni, ki doletijo delodajalce. Ti zlorabljajo sistem izvršb, ki je avtomatiziran in v katerem zgolj vpišejo šifro vzroka za njeno uvedbo, ni pa jim treba priložiti ustreznih dokazil. Če se delavec ne pritoži pravočasno, je ob premoženje.
Delavce opozarjajo na previdnost
Lukič in predsednica ZSSS Lidija Jerkič sta zato ministrstvo za pravosodje pozvala, naj sistem ustrezno popravi, da takšne zlorabe ne bodo več mogoče, delavce pa sta opozorila, naj bodo previdni. "Vzorec ni značilen le za eno dejavnost ali za eno skupino delavcev. Bojimo se, da bo od manjših podjetij prešel k večjim. Če tega ne bomo presekali, bo to postal sistem," je izpostavil Lukič.
Andrej Zorko iz ZSSS pa je opozoril, da predlagana novela zakona o kmetijstvu, o kateri bo DZ glasoval v četrtek in ki vsebuje nekatere dobre rešitve, odpira vrata prekarizaciji v kmetijstvu. Kot je pojasnil, namreč del predloga zakona posega na trg dela, ker uvaja začasno in občasno delo na podlagi pogodb civilnega prava in ne na podlagi pogodb o zaposlitvi.
V naslednjem koraku bi lahko tudi obrtniki, manjši delodajalci in gostinci sklepali pogodbe za občasno delo
Zakon o delovnih razmerjih omogoča, da se v času sezone z delavci sklene pogodbo za določen čas, je dejal in izpostavil: "Pravna razpršenost zmanjšuje pravno varnost." Povzel je, da ministrstvo za kmetijstvo na to neuspešno opozarjajo od januarja in da ta del zakona ni bil usklajen z vsemi socialnimi partnerji, saj so z njim seznanili le sindikat, ki v kmetijstvu zastopa delodajalce.
"Gre za zelo nevaren poseg na trg dela v Sloveniji," je poudaril Zorko. Jerkičeva pa je opozorila, da bi s tem tudi na tem področju lahko vsul plaz podobnih predlogov. "Če bo ta sprememba sprejeta, bo v naslednjem koraku verjetno predlog obrtnikov, manjših delodajalcev in gostincev, da zaradi specifik ne morejo zagotavljati pogodb za določen čas," je dejala.
