Ponedeljek, 16. 11. 2020, 16.50
4 leta, 1 mesec
Cepivo je pred vrati, a zanimanja zanj ni veliko
V Sloveniji med najbolj nenaklonjenimi za cepljenje proti covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,82
51
Prebivalstvo Slovenije je, kot kažeta raziskavi, med bolj zadržanimi do cepiva za covid-19
Raziskava, ki so jo opravili za Svetovni gospodarski forum, je pokazala, da je se v povprečju 15 držav delež ljudi, ki imajo namen cepiti se proti bolezni covid-19, upadel za štiri odstotne točke. Tudi v Sloveniji, po podatkih domače raziskave, zanimanje za cepljenje ni veliko.
Ko so se prejšnji in ta teden zvrstile novice o (preliminarnih) uspehih kliničnega preizkušanja več proizvajalcev cepiva proti bolezni, ki je ohromila ves svet, je bilo začutiti kar nekaj optimizma in predvsem upanja, da smo koncu epidemije teh razsežnosti zdaj že vendarle otipljivo blizu.
Zato toliko bolj presenečajo izsledki raziskave, ki jo je za Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum) v 15 državah sveta pripravila družba Ipsos, in podobne raziskave, ki jih je v Sloveniji opravila družba Valicon.
Velike razlike po svetu
Raziskava Svetovnega gospodarskega foruma je pokazala, da se je delež ljudi, ki se želi cepiti proti bolezni covid-19, znižal s 77 na 73 odstotkov.
Pripravljenost na cepljenje se je znižala v desetih državah od skupno 15, ki so jih zajeli v to raziskavo, največ pa na Kitajskem, v Avstraliji, Španiji in Braziliji.
Med posameznimi državami so velike razlike v deležu tistih, ki bi se cepili. V Indiji, na Kitajskem, v Južni Koreji in Braziliji bi se cepilo več kot 80 odstotkov vprašanih, v ZDA, Španiji, Italiji, JAR in Nemčiji ter na Japonskem se ta delež giblje okoli dveh tretjin, v Franciji pa je le malo večji od ene polovice.
V Sloveniji se namerava cepiti manj kot polovica
Neodvisna raziskava #Novanormalnost družbe Valicon, katero so opravili na vzorcu 527 prebivalk in prebivalcev Slovenije, je pokazala, da smo glede pripravljenosti na cepljenje za covid-19 še najbližje zadržani Franciji – pravzaprav smo celo za njo, saj se v Sloveniji skoraj tri petine prebivalstva ne nameravajo cepiti.
Natančneje, 26 odstotkov je dejalo, da se gotovo ne bo cepilo, nadaljnjih 31 odstotkov pa, da se bolj verjetno ne bo cepilo.
Ena šestina vprašanih je povedala, da se bo zagotovo cepila, nadaljnja dobra četrtina pa, da se bolj verjetno bo. Končni seštevek: 43 odstotkov za cepljenje in 57 odstotkov proti.
Zakaj da, zakaj ne
Razloge, ki so prevladali glede odločitve sodelujočih v raziskavi, podaja naslednja slika. Anketirani so lahko izbrali med več razlogi, v povprečju pa so izbrali med dvema in tremi.
Razlogi za (ne)naklonjenost do cepljenja v Sloveniji.
Nadpolovična naklonjenost le pri najbolj tveganih
Bolj naklonjeni cepljenju so starejši, rizične skupine in tisti, ki imajo izkušnjo z okužbo v svojem najožjem družbenem okolju. Če je prejšnja ugotovitev pričakovana, pa nekoliko preseneti, da so tisti, ki trenutne razmere doživljajo z zelo negativnimi občutki, kot so brezupno, kritično ali celo včasih kaotično, med manj naklonjenimi za cepljenje.
Nadpolovična namera cepljenja je tako le pri tistih, ki se počutijo zdravstveno ogrožene in so starejši od 60 let.
Odnos posameznih skupin v Sloveniji do cepljenja za covid-19.
Več, ko bomo vedeli o cepivu, bolj mu bomo zaupali
"Rezultate izražene namere cepljenja moramo razumeti v dveh kontekstih. Prvi je nadaljnje širjenje virusa med populacijo. Več, ko bo okužb, manj bo prebivalcev, ki ne poznajo nikogar z okužbo, večja bo namera za cepljenje. Po drugi strani je med tistimi, ki so bili ali potrjeno okuženi ali menijo, da so bili okuženi, namera cepljenja bistveno nižja," je ob predstavitvi rezultatov ocenil Andraž Zorko iz družbe Valicon, ki vodi to raziskavo.
V skupnem seštevku se vendarle pričakuje, da bi morala namera cepljenja s širjenjem okužb v prihodnjih tednih zmerno naraščati: "Rast seznanjenosti z nekom, ki je okužen, bo večja od števila dejanskih okužb."
Ravno tako se pričakuje, da bo več informacij o učinkovitosti in varnosti cepiva pospešilo ta trend.
Izziv pravične distribucije
Uspeh cepiva je v veliki meri odvisen od obsega precepljenosti prebivalstva (podobno kot učinkovitost aplikacije za sledenje stikom, ki svoj učinek ustvari šele, ko jo ima nameščeno vsaj dve tretjini prebivalstva).
Pot od potrjenega cepiva v laboratorijih, ko seveda bo, do široke dostopnosti med ljudmi po svetu, ima kar nekaj izzivov. Za začetek je to zagotavljanje zadostnih proizvodnih kapacitet, ki mu sledi zagotavljanje varnega in učinkovitega transporta pod zahtevanimi pogoji (npr. ustrezna nizka temperatura) ter pravična porazdelitev po svetu.
Učinkovita in pravična distribucija po svetu predstavljata enega večjih izzivov na poti od potrjenega cepiva v laboratoriju do široke dostopnosti.
V predalih cepivo ne deluje
Toda kaže, da ne bo zanemarljiv izziv niti zaupanje v cepivo, ki ga, kot navajajo pri Svetovnem gospodarskem forumu, ne gre jemati samoumevno. V eni od raziskav, ki je spremljala odnos do cepljenja v obdobju od leta 2015 do leta 2019, so ugotovili, da skepticizem do cepljenja narašča predvsem v politično nestabilnih okoljih in tam, kjer naraščajo verske in druge oblike ekstremizma.
Svetovna zdravstvena organizacija je že lani zadržanost do cepljenja razglasila za eno od največjih groženj ne le javnemu zdravju in zdravstvu na sploh, temveč tudi gospodarstvu in družbi v celoti.
Še tako učinkovito cepivo namreč ne bo doseglo svojega namena, če ga ne bo prejelo vsaj 70 odstotkov ljudi, ocenjujejo (tudi) pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
51