Ponedeljek, 28. 10. 2019, 4.00
5 let
Kritična točka tudi na hrvaški obali, bodo pripeljali poseben sistem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,54
6
Le okrog deset odstotkov 225 kilometrov dolge reke Neretve teče po ozemlju Hrvaške.
Ustje reke Neretve, ki se pri mestu Ploče na Hrvaškem izliva v Jadran, je eden od glavnih evropskih kandidatov za namestitev novega sistema za prestrezanje plastičnih odpadkov, ki jih reke s kopnega prinašajo v morja. Do leta 2025 namerava organizacija The Ocean Cleanup, ki se je septembra lani lotila največje čistilne akcije v zgodovini, takšne prestreznike parkirati na tisoč svetovnih rek, prek katerih se v morja in oceane steče 80 odstotkov vse plastike.
Neprofitna organizacija The Ocean Cleanup, ki jo vodi mladi Nizozemec s hrvaškimi koreninami Boyan Slat, je lani jeseni s posebnimi zajetji začela redčiti eno največjih nahajališč odpadkov v naravi, tako imenovano Veliko pacifiško cono smeti, v kateri na območju, velikem kot sedemdeset Slovenij, plava skoraj 2.000 milijard kosov plastike.
Tihomorska kampanja The Ocean Cleanup je v enem letu aktivnosti doživela nekaj manjših nazadovanj in šele ta mesec zagnala prenovljen sistem, ki plastiko zadržuje veliko bolj zanesljivo od izvirne zasnove.
Glavna dela pacifiškega čistilnega sistema organizacije The Ocean Cleanup sta plovna komponenta, od 600 metrov do dveh kilometrov dolga cev z velikim premerom, ki s seboj vleče površinske plastične smeti in skrbi za to, da se celoten sistem po oceanu premikal s pomočjo vetra in valovanja, in trimetrska stena, pritrjena na dno cevi, ki lovi kose plastike, skrite tik pod morsko gladino. Sistem je bil zasnovan tako, da se naj bi premikal hitreje od plastičnih smeti, ki jih sem ter tja po oceanu nosijo skoraj izključno morski tokovi, in jih s tem zbiral na enem mestu. To se je na začetku izjalovilo, saj je čistilni sistem plul prepočasi, zaradi česar so mu smeti uhajale.
A v organizaciji so pretekli konec tedna razkrili še bolj ambiciozen načrt, ki pa ima zaradi manjšega obsega in lokalizacije morda precej boljše možnosti za uspeh. Plastično nesnago, ki polni oceane, vsako leto se je vanje steče okrog sto milijonov ton, želijo odrezati pri viru - rekah, ki odpadke iz notranjosti celin nosijo v morje.
The Ocean Cleanup želi posebne zbiralnike - ti bodo prestrezali in do odvoza skladiščili plastične odpadke, ki jih bo v njihova zajetja prinesel rečni tok - do leta 2025 namestiti na tisoč rekah na svetu, ki spadajo med največje onesnaževalce oceanov in vanje skupaj prispevajo 80 odstotkov vseh (plastičnih) smeti.
Najbolj kritične reke oziroma kritične točke, kjer se plastični odpadki stekajo v odprto morje, si je mogoče ogledati na interaktivnem zemljevidu organizacije The Ocean Cleanup.
Foto: The Ocean Cleanup / Posnetek zaslona
Največ plastike se v morje steka ob obalah Afrike, Srednje in Južne Amerike ter predvsem Indije in jugovzhodne Azije.
V Evropi je pet od šestih kritičnih točk, ki niso v Bosporski ožini oziroma ob vzhodni obali Turčije, v Jadranskem morju. Tri so na albanski obali, ena pa na hrvaški, natančneje pri mestu Ploče, kjer se v Jadran izliva reka Neretva in Jadransko morje po ocenah organizacije The Ocean Cleanup na leto napolni s 127 tonami plastike.
Prestreznik organizacije The Ocean Cleanup lahko ob maksimalni obremenitvi vsak dan zbere do 50 ton odpadkov, njegove zmogljivosti pa so skalabilne, kar pomeni, da ga je mogoče povsem prilagoditi delovanju vsaki lokaciji posebej.
Prototipni prestrezniki trenutno že delujejo na izbranih lokacijah v jugovzhodni Aziji, kjer je problematika onesnaževanja oceanov s plastiko najverjetneje najhujša na svetu.
Organizacija The Ocean Cleanup zdaj poziva potencialne partnerje, kot so podjetja, ki se ukvarjajo z odvozom odpadkov, naj se pridružijo iniciativi in postanejo operaterji prestreznikov plastičnih smeti na rekah. Za namestitev prestreznikov organizacija sicer potrebuje tudi podporo in dovoljenje lokalnih oblasti.
Preberite tudi:
6