Sreda, 29. 8. 2018, 18.38
6 let, 2 meseca
Začenja se ena največjih pomorskih operacij vseh časov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
6
Preizkusni sistem za lovljenje plastičnih odpadkov, ki plavajo na gladini oceana oziroma tik pod njo.
Organizacija The Ocean Cleanup pod vodstvom komaj 24-letnega Nizozemca Boyana Slata 8. septembra začenja največjo čistilno akcijo v zgodovini. S posebnimi zajetji bodo v naslednjih desetletjih poskusili razredčiti enega največjih nahajališč odpadkov v naravi, tako imenovano Veliko pacifiško cono smeti, v kateri na območju, velikem kot sedemdeset Slovenij, plava okrog 1800 milijard kosov plastike.
Boyan Slat, Nizozemec s hrvaškimi koreninami, se je leta 2011 potapljal ob obali enega od grških otokov in opazil več plastičnih vrečk kot rib. Tisti potapljaški izlet je začrtal njegovo karierno pot, pa čeprav je bil takrat šele tik pred praznovanjem 17. rojstnega dne - odločil se je, da bo postal borec proti onesnaževanju svetovnih morij s plastiko.
Boyan Slat se je po prvem javnem nastopu leta 2012 s svojo vizijo o čiščenju svetovnih oceanov pojavil v številnih svetovnih medijih. Zagon njegovega projekta je z denarnimi prispevki podprlo skoraj 40 tisoč ljudi, Slat pa se je projektu posvetil tako zavzeto, da je opustil študij letalskega inženiringa ter okrog sebe zbral ekipo 70 strokovnjakov s področji oceanologije, inženirstva in okoljevarstvenih panog.
Sedem let pozneje je Slat direktor organizacije The Ocean Cleanup, ki se bo čez deset dni, natančneje 8. septembra, lotila enega najbolj ambicioznih projektov vseh časov. Začenjajo namreč čistilno akcijo, katere cilj je iz Tihega oceana odstraniti večje kose plastike, ki sestavljajo okrog 90 odstotkov mase tako imenovane Velike pacifiške cone smeti ali Velike pacifiške zaplate plastike.
September 8. pic.twitter.com/DIeFFMIHCa
— The Ocean Cleanup (@TheOceanCleanup) July 27, 2018
Velika pacifiška cona smeti se nahaja sredi oceanskega vrtinca v severnem delu Tihega oceana, ki ga ustvarjajo morski tokovi. Znanstveniki so jo odkrili v drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja.
Po ocenah organizacije The Ocean Cleanup, ki je območje analizirala več let, cona smeti obsega površino, primerljivo z dvakratnikom velikosti ameriške zvezne države Teksas ali sedemdesetkratnikom površine Slovenije, kar je okrog poldrugi milijon kvadratnih kilometrov.
Organizacija The Cleanup Project si je Veliko pacifiško zaplato plastike ob blizu ogledala s floto več kot 30 raziskovalnih ladij in več kot 650 mrežami, s katerimi so zbirali vzorce odpadne plastike. Cona smeti sicer ni takšna, kot si jo predstavljajo mnogi - ogromen kup plastike sredi oceana -, saj plastični delci, ki imajo zvečine manj gosto sestavo od vode, plavajo tik pod njeno gladino in so razpršeni po veliki površini. Ogromen delež odpadkov predstavljajo odvržene ali strgane ribiške mreže (na fotografiji), v katere se zapletejo druge smeti. | Foto: The Cleanup Project
The Ocean Cleanup ocenjuje tudi, da v regiji na gladini oceana ali tik pod njo plava okrog 1,8 bilijona kosov in koščkov plastike s skupno maso blizu 80 tisoč ton.
Kako se bodo lotili čiščenja oceana?
Glavno orožje organizacije The Ocean Cleanup je avtonomen sistem za zajetje površinskih plastičnih odpadkov v obliki črke U.
Glavna dela sistema sta plovna komponenta, od 600 metrov do dveh kilometrov dolga cev z velikim premerom, ki bo s seboj vlekla površinske plastične smeti in skrbela za to, da se bo celoten sistem po oceanu premikal s pomočjo vetra in valovanja, in trimetrska stena, pritrjena na dno cevi, ki bo lovila kose plastike, ki se skrivajo tik pod morsko gladino.
Sistem je zasnovan tako, da se bo premikal hitreje od plastičnih smeti, ki jih sem ter tja po oceanu nosijo skoraj izključno morski tokovi, in jih s tem koncentriral na enem mestu. Vsakih nekaj mesecev bo do sistema priplula flota smetarskih ladij, odpadno plastiko naložila na krov in jo odpeljala v postopek reciklaže.
Kako poteka gradnja pionirske "čistilne naprave" za oceane:
8. septembra bo iz San Francisca izplul prvi sistem za zajetje plastike, kmalu pa mu jih bo sledilo še od 50 do 60, pravijo v organizaciji The Ocean Cleanup.
Če bo rešitev delovala pri pričakovanjih, ocenjujejo, da bi lahko maso Velike pacifiške cone smeti v samo petih letih zmanjšali za do 50 odstotkov.
Plovna cev in "stena", ki bo kopičila plastične smeti, ki so tik pod morsko gladino. Sistemi za lovljenje kosov plastike bodo pasivni, kar pomeni, da bodo potovali tja, kamor jih bosta peljala veter in valovanje morja, a to ne pomeni, da v organizaciji The Ocean Cleanup v vsakem trenutku ne bodo vedeli, kje so. Opremljeni so namreč z najsodobnejšo tehnologijo za določanje položaja prek satelitske navigacije.
Od kod 24-letniku denar za takšen projekt?
Organizacija The Ocean Cleanup, ki jo je Boyan Slat ustanovil leta 2013, se skoraj v celoti financira iz donacij. Do zdaj so jih prejeli že za skoraj 30 milijonov evrov.
Med sponzorji čiščenja oceanov so tudi nekatera svetovno znana imena, kot sta Marc Benioff, ustanovitelj in direktor tehnološkega velikana Salesforce, in vlagatelj Peter Thiel, ki je z Elonom Muskom leta 1999 zagnal plačilni servis PayPal.
Preizkus plovnosti in vleke dela sistema za zajetje plastičnih odpadkov v zalivu San Francisca. Številni ladijski prevozi bodo eden največjih stroškov, ki jih bo v prihodnjih letih imela organizacija The Cleanup Project.
Vsi niso navdušeni: kaj bo z morskimi živalmi?
Sredi junija so bili objavljeni rezultati ankete, v kateri so sodelovali oceanologi, morski biologi in okoljevarstveniki, ki je razkrila, da projekt Boyana Slata in organizacije The Ocean Cleanup še zdaleč ni brez kritikov. Najbolj jih skrbi, da:
- Bodo pasivna zajetja plastike ogrožala morske živali, ker ne bodo mogla razlikovati med odpadki in živimi bitji, temveč bodo s seboj vlekla vse, kar se bo znašlo na njihovi poti. Živali, kot so želve ali morski sesalci, bi se tako lahko zapletli v smeti, katerih zelo visok delež predstavljajo ribiške mreže.
Pri The Ocean Cleanup zatrjujejo, da je sistem za zbiranje plastike zasnovan tako, da bo morski tok tekel pod njim, kar pomeni, da se bodo živali pregradi lažje izognile. Opozarjajo sicer, da obstaja možnost, da bi čistilna akcija vendarle lahko negativno vplivala na nekatere živali, a so prepričani, da gre za dolgoročno dobro rešitev za oceanski ekosistem. | Foto: The Ocean Cleanup
- Bo morebitno slabo vreme zajetja poškodovalo do te mere, da bodo tudi sama postala še eden od odpadkov v Veliki pacifiški coni smeti. Boyat Slat javnost miri, da je to skoraj nemogoče, saj so zajetja zasnovana tako, da lahko kljubujejo tudi najbolj ekstremnemu vremenu.
- Bo rešitev neučinkovita, saj ne naslavlja resnične težave, delcev mikroplastike, ki so tisti, ki se najpogosteje znajdejo v prebavilih prebivalcev oceanov in morskih ptic. V organizaciji The Ocean Cleanup kritikom odgovarjajo, da mikroplastika v oceanih nastaja z razpadom večjih kosov plastike, ki jih bodo z zajetji iz morja poskusili odstraniti, še preden bi se razpad lahko začel.
Pri The Cleanup Project upajo, da bo takšnih prizorov po zaslugi njihovih prizadevanj v prihodnosti manj. | Foto: NOAA/Flickr (Licenca CC BY 2.0)
- Pobiranje plastike iz oceana ni prava rešitev, saj bi morali najprej poskrbeti za to, da se reke plastike sploh ne bi več stekale v morje. V The Cleanup Project se s tem strinjajo, a hkrati opozarjajo, da bo njihov projekt morda vodil do večje ozaveščenosti glede globalne problematike odpadne plastike in da se bodo na tem področju morda vendarle začele dogajati spremembe, če bodo ljudje opazili, da se nekdo trudi s čiščenjem oceanov.
Preberite tudi:
6