Sreda, 29. 8. 2018, 16.28
5 let, 7 mesecev
Pretirana in nepotrebna uporaba plastike, ki vodi v katastrofalne posledice
Poglejte, kako s kupovanjem teh kumar uničujete planet #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,93
Greenpeace Slovenije je včeraj začel fotoakcijo o pretirani in nepotrebni uporabi plastike za enkratno uporabo poimenovano #BrezveznaPlastika, v okviru katere posameznike in posameznice spodbujajo, da na družbenih omrežjih v obliki fotografij delijo tovrstne primere pri nas. Sodelujoči pa jim fotografije lahko pošljejo na elektronski naslov organizacije. Ovekovečeni primeri takšne uporabe plastike se, kot pravijo v socialni in okoljski organizaciji, že nabirajo.
Slovenija ni izjema v pretiravanju s plastiko za enkratno uporabo, ki hitro postane odpadek, okolje pa dolgotrajno obremeni, je jasna Ines Kavgić, koordinatorka projektov pri Greenpeacu Slovenija, kjer so včeraj začeli fotoakcijo Brezvezna plastika.
"Začenjamo fotoakcijo – posnemi fotografijo brezvezne plastike in jo deli na Facebooku, Instagramu ali Twitterju z uporabo heštega #BrezveznaPlastika ali pa nam jo pošlji na info.si@greenpeace.org," se je včeraj glasilo sporočilo slovenske izpostave globalne organizacije Greenpeace.
Taktika, ki opozarja na nepotrebno uporabo plastike
Gre za taktiko, kot pojasnjuje Ines Kavgić, ki so jo ubrale številne Greenpeacove pisarne po svetu z namenom, da "opozorimo na prekomerno in velikokrat nepotrebno plastiko za enkratno uporabo."
Akcijo so tako v organizaciji po svetu začeli že ob dnevu Zemlje, kar je 22. aprila in se je ta tako odvila že v Braziliji, na Danskem in Filipinih. Odzvali pa so se tudi podporniki iz Kenije, Velike Britanije, Poljske in drugod, pravi sogovornica. Pri nas pa poteka od 28. avgusta do konca naslednjega tedna.
Vsesplošna prisotnost plastike
V zadnjem času je mogoče zaslediti vse več različnih pobud, kampanj, projektov in drugih oblik aktivacijskih platform, ki osveščajo o okoljski problematiki uporabe plastike za enkratno uporabo v našem vsakdanjiku. Cilj je ob informiranju tudi pozivanje k temeljnim in temeljitim spremembam.
Tako je tudi cilj Greenpeacove akcije "ozavestiti posameznika, ki do zdaj ni bil pozoren na vsesplošno prisotnost brezvezne plastike in se ne zaveda, da lahko imajo plastični izdelki, ki izpolnjujejo zelo kratkoročen namen, kot na primer slamica ali kavna žlička, katastrofalne posledice za okolje," poudarja koordinatorka akcije #BrezveznaPlastika Ines Kavgić.
Vrečko uporabljamo 20 minut, razgrajuje pa se do 20 let
Vrečke bio čaja, ovite v plastiko.
Uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo namreč štejemo v minutah, pri čemer pa je njihova obremenitev na okolje, ko ti postanejo odpadek, če se ti sploh razgradijo, dolgoročna. Zato naj jih nadomestijo bolj trajnostne alternative.
Plastična vrečka, katere življenjska doba je v povprečju 20 minut, se na primer razkraja med deset in 20 let. Plastenka, katere vsebino za pogasitev žeje lahko popijemo prav tako zelo hitro, pa na mikrodelce na primer razpada 450 let.
Plastični izdelki za enkratno uporabo, katerih življenjsko dobo lahko štejemo v povprečju le v minutah, se razkrajajo, če sploh se, desetletja oziroma celo stoletja, ob akciji #BrezveznaPlastika opozarjajo v Greenpeacu Slovenija.
Od spreminjanja navad do sistemskih rešitev
Ob zavedanju o okoljski problematiki plastike pa je cilj Greenpeacove akcije, kot strne Ines Kavgić, ne samo v aktivaciji posameznika, temveč tudi usmeritev k preobrazbam v širšem kontekstu.
"Posamezniki želimo s to akcijo ponuditi način in družbo angažirati, da pozove podjetja, da prevzamejo odgovornost za svoje onesnaževanje. Želimo, da se posamezniki zavedo, da naša prava moč ni le v spreminjanju sebe in svojih navad, ampak v pozivanju o odgovornosti podjetij in sistemskim rešitvam."
Posamično zaviti zobotrebci in čajne vrečke
Ob tem ko so v Greenpeaceu Slovenija prve odzive na svojo akcijo v obliki fotografij, ki so zgovorni komentarji o nepotrebni uporabi plastike v naših vsakdanjikih, že dobili, pa Ines Kavgić pravi, da Slovenija v pretiravanju s plastiko za enkratno uporabo ni izjema.
"Fotografije in na splošno odziv naših podpornikov so lep primer – govorimo o individualno pakiranih kumarah, posamičnih zobotrebcih in čajnih vrečkah, ovitih v plastiko, do mehanizma za ovijanje dežnika v plastiko in podobno."
To so stvari, za katere se moramo vprašati, kot poudarja še sogovornica, ali so res potrebne, in zahtevati spremembe.
Slovenska različica akcije #BrezveznaPlastika se pridružuje taktiki, ki so jo ubrale številne Greenpeacove pisarne po svetu z namenom, da opozorijo na prekomerno in velikokrat nepotrebno plastiko za enkratno uporabo. Akcija je do zdaj že potekala v Braziliji, na Danskem in Filipinih. Odzvali pa so se tudi podporniki iz Kenije, Velike Britanije, Poljske in drugod (na fotografiji primer iz tujine).
Globalna čistilna akcija
Ob potekajoči kampanji pa se bodo v Greenpeaceu 15. septembra pridružili organizaciji Ekologi brez meja, ko bo potekala globalna čistilna akcija Očistimo svet in v okviru katere bodo poskušali narediti čim bolj obsežen popis nabranih odpadkov. Na ta način pa ustvariti inventar podjetij, ki so najbolj odgovorna za onesnaževanje našega okolja s (predvsem plastičnimi) odpadki.
Namesto plastične slamice papirnata?
Ob naslavljanju problema onesnaževanja s plastiko za enkratno uporabo, na kar so v nekaterih ljubljanskih lokalih to poletje na primer odgovorili z nadomeščanjem plastičnih slamic s papirnatimi izvedbami, pa Ines Kavgić pravi, da to terja več kot preprosto zamenjavo enega materiala za enkratno uporabo z drugim.
Potrebujemo sistemske spremembe, podčrta, ki pod "vprašaj postavljajo 'kupi-zavrzi' mentaliteto, kot nam jo prodajajo podjetja, in premik k novim poslovnim modelom, ki dajejo prednost sistemom ponovne uporabe." Pa tudi načinom dostave, ki za sabo puščajo manj odpadkov, torej krajšanje dobavne verige in tako dajanje prednosti lokalnim, sezonskim izdelkom. Ob tem pa tako slediti načelom: lokalno, ekološko, sezonsko in pravično.
In če želimo zdrav planet, kot še izpostavlja koordinatorka projekta #BrezveznaPlastika, moramo tako preseči "enkratno uporabo" na splošno. "Zaščita našega planeta pred plastiko ne bi smela biti na račun naših gozdov ali skupnosti, ki so od njih odvisne."
